1. Luskavica in kakovost življenja odrasle osebeMonika Marčič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Luskavica je nenalezljiva kronična vnetna bolezen, pri kateri je veliko negativnih vplivov na kakovost življenja. Patofiziologija bolezni vključuje komponente prirojenega in prilagoditvenega imunskega sistema, genetike ter okolja. Namen zaključnega dela je bil, raziskati, kako odrasle osebe z luskavico zaznavajo kakovost življenja.
Metode: Izvedli smo narativni pregled s področja luskavica in kakovosti življenja odrasle osebe. Literaturo na raziskovalno tematiko smo iskali v PubMed, Cinahl, Science Direct. Uporabili smo opisno metodo dela. Članke smo razvrstili glede na hierarhijo znanstvenih dokazov.
Rezultati: V analizo smo vključili osem raziskav. Na podlagi pregleda raziskav smo ugotovili, da luskavica močno vpliva na kakovost življenja odrasle osebe, kar ima posledice v vsakdanjem življenju.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da ima bolezen negativen vpliv na kakovost življenja posameznika, kar pa predstavlja veliko finančno breme ter poslabša psihično stanje posameznika. Potrebno bi bilo večje ozaveščanje okolice o bolezni in njenih znakih, kar bi pripomoglo k boljši kakovosti življenja osebe, ki ima luskavico.
Keywords: luskavica, kakovost življenja, odrasli
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 92; Downloads: 31
 Full text (637,54 KB) |
2. Obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi zaradi izmenskega delaDavid Marjanović, 2022, master's thesis Abstract: Zaposleni v zdravstveni negi zagotavljajo zdravstveno nego pacientom neprekinjeno 24 ur na dan. Izmensko delo poruši dnevni ritem telesa, vpliva na večino telesnih funkcij, in tudi na družbeno življenje zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv izmenskega dela na zdravje in počutje zaposlenih v zdravstveni negi ter vpliv izmenskega dela na delo, ki ga opravljajo.
Keywords: Izmensko delo, kakovost življenja, obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi, zakonodaja s področja izmenskega dela, zdravje.
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 65; Downloads: 14
Full text (2,74 MB) |
3. Vpliv finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v državah Evropske UnijeTadej Varl, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se podrobneje osredotočili na raziskovanje vplivov finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v določenih državah Evropske Unije. Države smo sistematično razdelili na tiste z nižjim BDP na prebivalca in tiste z višjim BDP na prebivalca in v posamezno skupino uvrstili osem držav. Izhajali smo iz že dolgoletno merljivih kazalnikov kakovosti življenja in sicer petih ključnih kategorij: zdravje, izobrazba, materialne življenjske razmere, osebna varnost ter naravno in bivalno okolje. Za vsako kategorijo posebej smo preverili ali drži, da je finančna kriza statistično pomembno vplivala na izbran kazalnik. Dodatno smo testirali še ali je finančna kriza imela na posamezni kazalnik močnejši negativni vpliv v preučevanih državah z nižjim BDP na prebivalca kot v preučevanih državah z višjim BDP na prebivalca.
Na podlagi teoretičnih izhodišč o pojmu finančne krize smo spoznali, da finančne krize lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, predvsem v gospodarstvih v razvoju. Ob preučevanju vpliva finančne krize na kazalnik zdravja smo zaznali negativno korelacijo z realno gospodarsko rastjo v obeh skupinah držav. Do podobnih ugotovitev pridemo pri kazalniku izobrazbe, delež mladih, med 15 in 34, ki so brezposelni in hkrati niso vključeni v nobeno formalno ali neformalno izobraževanje oz. usposabljanje, kjer je prav tako v obdobju po finančni krizi leta 2008 bilo zaznano poslabšanje le-tega, v obeh skupinah držav.
Pri preverjanju korelacije med realno gospodarsko rastjo in kazalnikom kakovosti življenja, kategorije materialnih življenjskih razmer, prihajamo ponovno do sorodnih ugotovitev in sicer, da je finančna kriza leta 2008 statistično pomembno in negativno vplivala na delež populacije, ki živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji in/ali v razkrajanju okenskih okvirjev ali tal.
Ob ugotavljanju vpliva finančne krize na kazalnik osebne varnosti, stopnje kriminala, nasilja in vandalizma za gospodinjstva pod 60 % mediane osebnega dohodka v državi pa ni mogoče ugotoviti poslabšanje stanja le-tega. Edina država, v kateri se je kazalnik osebne varnosti, v obdobju po krizi spremenil na slabše je Grčija. Pri preverjanju vpliva finančne krize leta 2008 na kazalnik naravnega in bivalnega okolja, emisij toplogrednih plinov, je bila zaznana statistično značilna sprememba le-tega v obdobju po krizi napram predkriznem obdobju in sicer v državah z nižjim BDP na prebivalca.
Keywords: finančna kriza, kakovost življenja, gospodarski napredek, pristopi k merjenju kakovosti življenja, asimetrija informacij
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 82; Downloads: 20
Full text (4,15 MB) |
4. |
5. Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozoMaša Sinkovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni.
Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Keywords: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 246; Downloads: 120
Full text (967,91 KB) |
6. Dohodkovna neenakost po svetu: analiza kakovosti življenja med državami z različno dohodkovno neenakostjoSara Brumec, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu analiziramo vpliv dohodkovne neenakosti na kakovost življenja ljudi. Dohodkovna neenakost pomeni razliko v porazdelitvi dohodka v določeni družbi. V zadnjih letih se je pojavilo vedno več zanimanja za preučevanje vpliva dohodkovne neenakosti na različne družbeno-ekonomske dejavnike. V magistrskem delu proučujemo povezavo med dohodkovno neenakostjo z različnimi družbeno-ekonomskimi dejavniki, ki predstavljajo gradnike kakovosti življenja za razvite države sveta. Dohodkovna neenakost je pomembna tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, vendar iz različnih razlogov. V razvitih državah predstavlja znak statusa, med tem ko je v državah v razvoju povezana z zadovoljenjem osnovnih življenjskih potreb, zato ju ne bi bilo smiselno obravnavati hkrati. Sklepno spoznanje raziskave je, da je v razvitih državah, kjer je dohodkovna neenakost višja, prisotno več družbeno-ekonomskih problemov. Višja dohodkovna neenakost je pozitivno povezana z višjimi stopnjami slabega počutja, duševnega zdravja, debelosti, kriminala, uživanja prepovedanih drog, nezaupljivosti in števila zapornikov. Prav tako je uspešnost izobraževalnega sistema slabša v državah z visoko dohodkovno neenakostjo, ljudje delajo več in težje prehajajo po družbeni lestvici navzgor. Prebivalci držav z nižjo dohodkovno neenakostjo so v povprečju bolj pripravljeni pomagati drugim, se bolje spopadajo s krizami in bolje skrbijo za okolje. V nasprotju s prepričanjem mnogih, dohodkovna neenakost negativno vpliva na večino prebivalstva, ne samo na revne. Poznavanje dohodkovne neenakosti nam lahko pomaga pri pomembnih odločitvah, kot so odločitve glede migracije, odločitve glede izbire trga, kamor bomo prodajali izdelke, pogajanje za boljšo plačo ipd. Hkrati se lahko od drugih držav kaj naučimo in prenesemo znanje iz tujine v domačo državo.
Keywords: dohodkovna neenakost, družbeno-ekonomski dejavniki, globalizacija, kakovost življenja, revščina, socialni gradient.
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 227; Downloads: 42
Full text (1,70 MB) |
7. Zadovoljstvo uporabnikov z motnjami v duševnem razvoju z institucionalnim varstvom v Javnem zavodu XYSimona Pirnat, 2022, master's thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosto nameščene v institucijah, ki skrbijo za njihove bivanjske in druge življenjske potrebe. Zadovoljstvo oseb z MDR s storitvami institucionalnega varstva je zelo pomembno, ampak malo raziskano področje, zato nas je v naši raziskavi zanimalo, kakšno je zadovoljstvo z bivanjem v eni izmed institucij v Sloveniji in kakšna je kakovost življenja oseb z MDR.
Metode: Izvedli smo kombinirano raziskavo. V retrospektivnem kvantitativnem delu smo analizirali 117 že izvedenih anket o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY v letu 2019 in 2020. Raziskavo smo poglobili s kvalitativno metodo raziskovanja, kjer smo v raziskavo vključili 14 oseb z MDR in izvedli intervjuje o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom bivanja.
Rezultati: Osebe z MDR so zadovoljne z vključitvijo in bivanjem v institucionalnem varstvu Javnega zavoda XY. Ugotovljen je bil velik vpliv epidemije COVIDA-19 na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY, saj je raziskava potekala v času epidemije. Nezadovoljstvo se je kazalo predvsem na področjih, kot sta socializacija in vključitev v aktivnosti znotraj in zunaj Javnega zavoda XY.
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so osebe z MDR zadovoljne z institucionalnim življenjem v Javnem zavodu XY. Ugotavljamo, da je epidemije COVIDA-19 vplivala na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY. Ugotavljamo, da v slovenskem prostoru nimamo enotnega ocenjevalnega inštrumenta o zadovoljstvu oseb z MDR z institucionalnim varstvom in bi bilo treba na tem področju še raziskovati.
Keywords: oseba z motnjami v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, kakovost življenja, zadovoljstvo z institucionalnim varstvom
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 118; Downloads: 22
Full text (2,20 MB) |
8. Zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorjaEva Stoilković, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Možganski tumor je posledica nenormalnega razvoja možganskih celic. Za zdravljenje možganskega tumorja se v večini primerov poslužujejo kirurške operacije, ki ima vpliv na bolnikovo kakovost življenja po njej. Namen zaključnega dela je ugotoviti zdravstveno pogojeno kakovost življenja pri pacientu po odstranitvi možganskega tumorja.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl in Sage ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorja pomembno prizadeta, kar se kaže na fizičnem, psihičnem in socialnem področju. Prizadete so kognitivne funkcije bolnika, vključno s spominom, pozornostjo, hitrostjo obdelave podatkov, izvršilno funkcijo in delovnim spominom, zaznati je tudi pojav depresije in anksioznosti. Kakovost življenja je lahko prizadeta od 1 meseca in vse do 120 mesecev po operaciji.
Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki se pojavijo po odstranitvi možganskega tumorja, lahko trdimo, da se poslabša zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta. Pomembno vlogo ima zdravstveno osebje, ki z ustreznimi intervencijami, izobraževanjem in podporo pacientu in svojcem pomaga izboljšati nadaljnjo kakovost življenja.
Keywords: pacient, možganski tumor, zdravstveno pogojena kakovost življenja
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 289; Downloads: 75
Full text (539,48 KB) |
9. Vpliv prehranskih intervencij zdravstvenih delavcev na kakovost življenja onkoloških bolnikovNejc Krajnčič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kakovost življenja je pri bolnikih z onkološkim obolenjem velikokrat znižana. Zaradi narave bolezni ta pogosto vodi v izgubo telesne mase in podhranjenost. Posledično se znižata kakovost življenja in terapevtski odziv. Z različnimi pristopi se to pri onkoloških bolnikih lahko prepreči. Namen tega zaključnega dela je pregledati vpliv prehranskih intervencij na kakovost življenja onkoloških bolnikov.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na zastavljeno tematiko. Članke smo iskali z vnaprej zastavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: PuBmed, Cinahl in Medline. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Izbrane članke smo nato kritično ocenili z orodjem ter analizirali in sintetizirali rezultate.
Rezultati: Onkološko obolenje velikokrat povzroči znižan prehranski status, kakovost življenja in posledično tudi odziv na zdravljenje. Z individualiziranimi prehranskimi intervencijami se lahko omili ali odstrani neželene učinke bolezni in njenega zdravljenja, kar posledično povzroči dvig kakovosti življenja in toleranco na zdravljenje.
Razprava in sklep: Pri bolezni, za katero še ne poznamo učinkovitega zdravljenja in le to povzroča številne stranske učinke, je vsako dejanje, ki lahko dvigne kakovost življenja takšnih bolnikov, dragoceno. Tako so za boljšo kakovost življenja zgodnje, individualizirane in intenzivne prehranske intervencije učinkovite ter dobro sprejete s strani onkoloških bolnikov in bi se morale začeti uvajati v standardno zdravljenje.
Keywords: Onkološki bolniki, prehranska intervencija, kakovost življenja
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 405; Downloads: 119
Full text (1,02 MB) |
10. Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekcijiDolores Slivnjek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Rak požiralnika je eden izmed malignih tumorjev z najslabšo prognozo. Ezofagealna resekcija je oblika zdravljenja, ki je najpogostejša in vpliva na kakovost življenja v vseh vidikih pacientove življenja. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji.
Metode: Za zaključno delo smo izvedli sistematičen pregled literature in uporabili metodo kompilacije. Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah (PubMed, Cinahl, Web of Science) in potek iskanja prikazali v prizemskem diagramu. Prav tako smo določili nivoje dokazov pridobljenim člankom. Izvedeni sta bili kritična in tematska analiza.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 študij. Ugotavljamo, da se kakovost življenja poslabša v vseh segmentih zdravja. Po ezofagealni resekciji se kažejo težave na pacientovem fizičnem, čustvenem in socialnem področju, temu pa se pridružujejo še simptomi, kot so: slabost in bruhanje, dispneja, izguba apetita, disfagija, prehranjevalne težave, refluks, dušenje ob požiranju in težava s kašljanjem, ki lahko trajajo dolgo časa;tudi do 1 leta ali dalj časa po ezofagealni resekciji. Najpogosteje izpostavljene so predvsem težave s prehranjevanjem.
Razprava in sklep: Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji je slaba zaradi pojava težav, ki onemogočajo normalno vsakodnevno življenje in zmožnost samostojnega prehranjevanja po operaciji. Tukaj ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki z intervencijami, izobraževanjem ter podporo pomaga pacientu izboljšati težave tekom okrevanja po posegu in posledično izboljšati kakovost življenja.
Keywords: kakovost življenja, ezofagotomija, rak požiralnika
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 481; Downloads: 69
Full text (866,26 KB) |
