| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 178
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodom
Lea Vodušek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Rak ščitnice je najpogostejša maligna bolezen endokrinega sistema. Pri večini bolnikov z rakom ščitnice se opravi tiroidektomija ali odstranitev ščitnice, po kateri bolniki največkrat še prejemajo radioaktivni jod. Namen zaključnega dela je raziskati, s kakšnimi težavami se srečujejo bolniki po terapiji z radioaktivnim jodom in kakšna je njihova kakovost življenja. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature na temo kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodom, z upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analizo zbranih raziskav smo predstavili v obliki evalvacijske tabele ter sintezo zbranih podatkov izvedli s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: V končno analizo smo vključili pet raziskav. Najpogostejše težave in omejitve pri bolnikih z rakom ščitnice, ki so bili zdravljeni z radioaktivnim jodom, so bile depresija, diareja, kserostomija, disfagija, težave z dihanjem, bolečine in utrujenost. Ugotovili smo, da alopecija predstavlja najmanjšo težavo pri bolnikih, ki so prejeli terapijo z radioaktivnim jodom. Razprava in zaključek: Po obsevanju bolnika z določenimi odmerki radioaktivnega joda je pomembno, da v domačem okolju bolnik upošteva navodila samoizolacije. Zdravljenje z radioaktivnim jodom izboljša preživetje bolnikov in omogoča dolgoletno preživetje ter kljub neželenim učinkom med in po zdravljenju dolgoročno pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnikov.
Keywords: rak ščitnice, kakovost življenja, radioaktivni jod
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 58; Downloads: 18
.pdf Full text (870,06 KB)

2.
Vpliv uporabe kontinuiranih merilcev za merjenje krvnega sladkorja na kakovost življenja odraslega pacienta s sladkorno boleznijo
Karolina Rojko, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen je vse pogostejša presnovna motnja. Zlati standard obvladovanja sladkorne bolezni je prilagojen življenjski slog in samokontrola krvnega sladkorja, najpogosteje s standardnimi merilniki, ki zahtevajo vsakokratno zbadanje prsta, alternativo temu pa predstavljajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv merilcev za kontinuirano merjenje glukoze v krvi na kakovost življenja odraslih pacientov s sladkorno boleznijo. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature, katero smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library. Sledili so pregled, ocena moči dokazov s pomočjo hierarhije dokazov, analiza in sinteza izbrane literature, ki je temeljila na podlagi vsebinske analize. Rezultati: V raziskavo smo vključili 19 raziskav, ki glede na hierarhijo dokazov spadajo v nivo 1 (2 raziskavi), nivo 2 (5 raziskav), nivo 4 (1 raziskava) in nivo 5 (11 raziskav). Ugotovili smo, da imajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze pozitivni vpliv na kakovost življenja pacienta s sladkorno boleznijo. Razprava in zaključek: Merilci za kontinuirano merjenje glukoze izboljšajo kakovost življenja, vendar je potrebna ustrezna edukacija pacientov o uporabi. Merilci omogočajo deljenje podatkov o vrednosti glukoze pacientovim bližnjim, kar pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov znotraj družine in med prijatelji. Zmanjšata se strah pred hipoglikemijo ter pogostost in intenzivnost nočnih epizod hipoglikemije.
Keywords: sladkorna bolezen, kontinuirano merjenje glukoze, kakovost življenja
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 125; Downloads: 36
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Primerjava življenjskih navad, kakovost življenja in sprejemanje hormonskega zdravljenja pri ženskah v pomenopavzi
Tina Pahole, 2024, master's thesis

Abstract: Pojem kakovosti življenja je postal vse pomembnejši tudi na področju menopavzne medicine. Kakovost življenja vključuje dobro počutje tako v telesnem kot v duševnem smislu. Spremenjena samopodoba in ne sprejemanje drugačnega zunanjega videza lahko povzročita negativno subjektivno oceno duševnega zdravja žensk. Obdobje po menopavzi navajamo takrat, kadar se simptomi pojavljajo še pet ali celo deset let. Kakovost življenja v pomenopavzi je zelo individualna, saj nanjo vplivajo številni dejavniki in ne samo uporaba HZ. Rezultati so pokazali, kaj vse lahko tako pozitivno kot negativno vpliva na kakovost življenja, hkrati so potrdili, da je kakovost življenja v pomenopavzi slabša ne glede na uporabo HZ.
Keywords: pomenopavza, kakovost življenja, hormonsko nadomestno zdravljenje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 104; Downloads: 13
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Ohranjanje kakovosti življenja pacientov z glavkomom
Inela Osmanbegović, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Glavkom prizadene veliko ljudi in je vodilni vzrok nepopravljive slepote, kar lahko močno vpliva na posameznikovo življenje. Pacienti s to boleznijo doživljajo fizični in čustveni stres, zato je ohranitev vida in kakovosti življenja ključnega pomena. Namen zaključnega dela je bil raziskati ohranjanje kakovosti življenja pacientov z glavkomom.
Keywords: glavkom, kakovost življenja, pacient, ohranjanje kakovosti življenja
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 114; Downloads: 24
.pdf Full text (757,97 KB)

5.
Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejše
Ivanka Kampuš, 2021, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo. Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Keywords: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 143; Downloads: 13
.pdf Full text (1,27 MB)

6.
Kakovost življenja pacientov, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini
Petra Brdnik, 2024, master's thesis

Abstract: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki predstavlja vedno večji zdravstveni problem. Zato je zelo pomembno, da ima pacient dobro presnovno urejeno bolezen, saj ima posledično manj zapletov in bolj kakovostno življenje. Namen magistrskega dela je bil raziskati kakovost življenja pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini. Izvedena raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, pri kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik za oceno kakovosti življenja pacientov pred in po uporabi senzorja za merjenje krvnega sladkorja v medceličnini. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani s programskim paketom SPSS, verzija 25.0. Vključenih je bilo 80 pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1. Kar 93,8 % anketiranih pacientov meni, da so zaradi uporabe senzorja zadovoljnejši s kakovostjo življenja. 78,9 % vključenih v raziskavo je kot razlog za boljšo kakovost življenja izpostavilo lažji nadzor zaradi uporabe senzorja. Anketirani so imeli po uporabi senzorja nižje vrednosti HbA1C (t= 4,681; p < 0,001). Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da pacienti, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, ocenjujejo svoje življenje kot bolj kakovostno. Ob uporabi senzorja so bolj sproščeni in lažje nadzorujejo nivo krvnega sladkorja. Posledično je sladkorna bolezen bolj urejena, saj so vrednosti HbA1C nižje kot pred uporabo senzorja.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, kakovost življenja, HbA1C
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 213; Downloads: 53
.pdf Full text (1,58 MB)

7.
Kakovost življenja pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo
Katja Plemenitaš, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Napredovanje bolezni, izguba telesne neodvisnosti in strah pred smrtjo pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo (v nadaljevanju ALS) kaže negativne vidike bolezni in s tem povezano kakovost življenja, zato je pomembno upoštevati vse dejavnike, ki pacientu pomagajo opredeliti kakovost življenja, in spoznati vse dejavnike, ki na kakovost življenja takšnega pacienta vplivajo. Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo metode opazovanja, poglobljenega intervjuja, analize vsebine in deskriptivno metodo. Določili smo kategorije in podkategorije. Kategorije se nanašajo na ključne elemente oziroma entitete ali atribute, ki smo jih zaznali kot skupne za vse tri intervjuje in se skladajo s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji: socialna podpora, psihosocialni vidik in kakovost življenja. Ugotovili smo, da je socialna podpora pacientom z ALS zelo pomembna, predvsem pa dobri odnosi z družino in prijatelji, torej socialni stiki. Prilagajanje kronični bolezni, kot je ALS, zahteva nešteto strategij spoprijemanja s strani pacienta, kar je pokazala tudi naša raziskava. Prišli smo do spoznanj, da je nemoč eden od elementov psihosocialnega vidika, ki vpliva na kakovost življenja teh pacientov. Dejstva so pokazala, da se pri pacientih z ALS pojavijo spremembe tistih dejavnikov, za katere menijo, da so pomembni za vzdrževanje kakovosti življenja. To pomeni, da spremenijo svoja pričakovanja, da se bolj ujemajo z resničnostjo. Dojemanje kakovosti življenja pacientov z ALS je subjektivno in se razlikuje od posameznika do posameznika. Ugotovili smo, da je pri vseh treh intervjuvanih pacientih skupna nit upanje.
Keywords: amiotrofična lateralna skleroza, kakovost življenja, kvalitativna metoda, pacient, medicinska sestra
Published in DKUM: 22.03.2024; Views: 271; Downloads: 20
.pdf Full text (781,99 KB)

8.
Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation : ǂa ǂscoping review
Gaja Zager Kocjan, Tanja Špes, Matija Svetina, Nejc Plohl, Urška Smrke, Izidor Mlakar, Bojan Musil, 2022, original scientific article

Abstract: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Keywords: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 267; Downloads: 5
URL Link to full text

9.
Kakovost življenja oseb s parkinsonovo boleznijo v času covid-19 pandemije
Petra Lazarevski, 2023, master's thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je prizadela predvsem ljudi z nevrološkimi zdravstvenimi težavami, pa ne le zaradi okužbe, ampak tudi zaradi splošne karantene in omejitev, ki so vplivale tudi na kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. S pregledom literature smo želeli raziskati kakovost življenja pacientov s Parkinsonovo boleznijo med COVID-19 pandemijo. Metode: Uporabili smo metodologijo sistematičnega pregleda, analize in sinteze literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, Web of Science in SAGE Journals poiskali ustrezno literaturo. Glede na hierarhijo dokazov smo jih razvrstili v nivoje, s čimer smo ocenili moč dokazov. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. S pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes (JBI) smo kritično ocenjevali članke, ki smo jih vključili v končno analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav. Večina raziskav navaja kot glavni vzrok za poslabšanje kakovosti življenja v času pandemije COVID-19 nezmožnost obiskov zdravnika in prejemanje nasvetov. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo treba narediti več raziskav na to tematiko. Z nadaljnjim razvojem telemedicine in približevanjem le-te bolnikom s Parkinsonovo boleznijo bo raziskava v veliko pomoč pri lajšanju zdravja in dobrega počutja posameznikov, njihovih družin in skupnosti.
Keywords: Parkinsonova bolezen, kakovost življenja, COVID-19
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 333; Downloads: 58
.pdf Full text (1,70 MB)

10.
Kakovost življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali tipa 2
Nika Bombek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Mednarodna zveza za sladkorno bolezen poroča, da ima vsaka šesta nosečnica sladkorno bolezen, od tega jih ima kar 13,6 % sladkorno bolezen že pred nosečnostjo. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali tipa 2. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela in metodo pregleda literature. Glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje smo literaturo iskali v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science, z upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih meril ter limitov iskanja. Potek in prikaz iskanja znanstvene literature smo naredili po smernicah PRISMA. Izvedli smo narativno sintezo vsebine. Rezultati: V končno analizo smo vključili pet znanstvenih člankov. Ugotovljeno je bilo, da na kakovost življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2 pomembno vplivajo podpora in empatija zdravstvenega tima, socialna podpora, družinska anamneza, sociodemografske značilnosti, znanje in sprejemanje bolezni. Razprava in zaključek: Podpora socialnega okolja in zdravstvenega tima sta ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2. Zdrav življenjski slog pomembno prispeva k boljši kakovosti življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2, saj imajo nosečnice, zdravljene z insulinom, dokazano slabšo kakovost življenja.
Keywords: Nosečnost, diabetes mellitus, kakovost življenja
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 330; Downloads: 87
.pdf Full text (721,89 KB)

Search done in 11.84 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica