| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1193
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Povezanost kronotipa in študijske uspešnosti pri slovenskih študentih: mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanja : mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanja
Katarina Maučec, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali povezanost kronotipa, študijske uspešnosti, samokontrole in kakovosti spanja. Zanimalo nas je tudi, ali lahko povezavo med kronotipom in študijsko uspešnostjo razložimo s samokontrolo in kakovostjo spanja. V raziskavo smo vključili 544 slovenskih študentov, od teh je bilo 56,1 % žensk. Povprečna starost udeležencev je znašala 21,61 leta. Študenti, ki so sestavljali vzorec, so prihajali iz različnih univerz, fakultet, študijskih programov in letnikov. Kronotip smo merili z Vprašalnikom jutranjosti in večernosti MEQ, samokontrolo s Kratko lestvico samokontrole BSCS, kakovost spanja s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, za študijsko uspešnost pa smo uporabili dve meri, in sicer objektivno (tj. povprečno oceno zimskega izpitnega obdobja 2022/23) in subjektivno (tj. subjektivno oceno študijske uspešnosti glede na referenčno skupino pri študiju). Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med vsemi spremenljivkami. Jutranjost se je pozitivno povezovala z obema merama študijske uspešnosti, s samokontrolo ter kakovostjo spanja. Prav tako sta se tudi obe meri študijske uspešnosti pozitivno povezovali s samokontrolo in kakovostjo spanja. Mediacijske analize so pokazale, da samokontrola popolnoma mediira odnos med kronotipom in obema merama študijske uspešnosti. Povezava med kronotipom in objektivno mero študijske uspešnosti se je pokazala kot neodvisna od kakovosti spanja. Povezava med kronotipom in subjektivno mero študijske uspešnosti pa je bila delno posredna preko kakovosti spanja. V diskusiji magistrske naloge smo razložili rezultate in predstavili njihovo uporabno vrednost, pomanjkljivosti naše raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Keywords: kronotip, študijska uspešnost, samokontrola, kakovost spanja
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 46; Downloads: 0
.pdf Full text (1,44 MB)

2.
Celovita učinkovitost opreme v Omco Metals Slovenia d.o.o.
Denis Arnšek, 2023, master's thesis

Abstract: Vpeljava kazalnika OEE (celovita učinkovitost opreme) omogoča podjetju zaznavanje ključnih pomanjkljivosti v proizvodnjem procesu in posledično optimizacijo le-tega. V nalogi je najprej predstavljen kazalnik OEE in njegovo teoretično ozadje. Osrednji del naloge predstavlja analiza učinkovitosti opreme (proizvodne linije) v obravnavanem podjetju. Vse 3 postavljene hipoteze so izračuni potrdili, kar kaže na precejšenj potencial za izboljšave. Za konec so podani predlogi za nadaljno vpeljavo kazalnika in možne izboljšave procesa s ciljem optimizacije proizvodnje.
Keywords: OEE, celovita učinkovitost opreme, OMCO Metals Slovenia d.o.o., razpoložljivost, zmogljivost, kakovost
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 7; Downloads: 0
.pdf Full text (2,50 MB)

3.
Celovita učinkovitost opreme v podjetju Megras, d.o.o.
Mitja Vrbnjak, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena analiza tematike celovite učinkovitosti opreme oz. kazalnik OEE. Delo temelji na realnem primeru procesa dveh varilnih celic v podjetju Megras, d. o. o., ki je eno vodilnih proizvajalcev prirobnic na svetu. Obravnava poteka na primeru varilne celice z varilnim avtomatom in varilne celice z varilnim robotom. Predstavljena je temeljita razlaga kazalnika OEE in ključnih dejavnikov, prednosti uporabe in skupine glavnih izgub. Magistrsko delo zajema razlago pomembnosti robotizacije v industriji, predstavitev procesa delovanja varilnih celic ter prednosti in slabosti le-teh. Opisan je potek in način zbiranja vhodnih podatkov ter njihova opredelitev. Delo vključuje temeljite izračune posamezne varilne celice in razlago ter koristi pridobljenih vrednosti. Ob koncu je opisana in izračunana metoda povrnitve investicijskih sredstev za posamezno varilno celico.
Keywords: celovita učinkovitost opreme, OEE, Megras, d. o. o., proizvodnja, varilna celica, razpoložljivost, kakovost, zmogljivost, produktivnost, izgube, povrnitev investicije.
Published in DKUM: 31.05.2023; Views: 41; Downloads: 5
.pdf Full text (8,40 MB)

4.
Intervencije za izboljšanje kvalitete spanca pri pacientih v intenzivni enoti
Doroteja Falež, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu. Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca. 
Keywords: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 97; Downloads: 44
.pdf Full text (889,68 KB)

5.
Kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom
Julija Puhan, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Atopijski dermatitis je pogosta, nenalezljiva, kronična vnetna kožna bolezen, ki se v večini primerov začne v otroštvu in lahko vztraja tudi v odraslosti. Bolezen povezujemo s suho, srbečo in z razdražljivo kožo, zanjo so značilna obdobja izboljšanj ter poslabšanj. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli sistematični pregled znanstvene in strokovne literature z izbranega področja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pomočjo iskalnega niza smo v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl, Medline in Cochrane Library poiskali ustrezne članke ter jih vključili v zaključno delo. Rezultati: Za končno analizo smo izbrali enajst ustreznih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Na osnovi izbranih raziskav smo ugotovili, da je kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom okrnjena. Bolezen je za bolnika predvsem psihično zelo obremenjujoča, saj povzroča duševne težave, kot so tesnoba, depresija, družbena izolacija in stigmatizacija. Bolniki se soočajo z motnjami spanja, omejeno telesno aktivnostjo in s splošnim nezadovoljstvom. Pogosto bolezen vpliva tudi na socialne stike in družinsko življenje ter povzroča finančno obremenitev za bolnika. Razprava in zaključek: Za izboljšanje kakovosti življenja je pomembno, da se oboleli izogibajo sprožilnim dejavnikom bolezni in upoštevajo ustrezno preventivo za izboljšanje stanja. Ključno je tudi, da je širša javnost seznanjena z boleznijo in njenimi simptomi. Prav tako je izjemnega pomena, da zdravstveni delavci z izobraževanjem in s psihično podporo pomagajo pacientom izboljšati kakovost življenja.
Keywords: atopijski dermatitis, kakovost življenja, otroci, mladostniki
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 117; Downloads: 33
.pdf Full text (1018,77 KB)

6.
Kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeter
Teja Nemec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Jetra so največji organ v človeškem telesu in imajo veliko nalog. Kadar pride do večje poškodbe na jetrih, lahko ta vodi v njihovo odpoved. Za takšne primere je edina rešitev transplantacija jeter. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeter. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, saj smo dela avtorjev med seboj primerjali in analizirali. Za iskanje literature smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed in CINAHL. Raziskave so temeljile na odrasli populaciji in opisu kakovosti življenja po transplantaciji jeter. Rezultati: Pacienti po transplantaciji jeter doživljajo pozitivne in negativne učinke transplantacije. Čeprav jim je znova omogočeno, da ponovno normalno zaživijo ter se vrnejo na delo, se srečujejo z novo nastalimi zdravstvenimi težavami ter obveznostmi. Nekatere zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo, so depresija, anksioznost, težave s spancem in abdominalna hernija. Do konca življenja morajo pacienti jemati imunosupresivna zdravila, ki jim jih predpiše zdravnik. Diskusija in zaključek: Čeprav transplantacija za nekatere pomeni nov začetek, je za druge preizkušnja. S seboj lahko prinese fizične in psihične težave, ki se jih morajo prejemniki transplantata zavedati. Pomembna je dobra poučenost o zdravem načinu življenja, znakih odpovedi transplantata, samooskrbi ter zdravilih, ki jih pacient jemlje.
Keywords: Transplantacija jeter, pacient, kakovost življenja, transplantat jeter
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 103; Downloads: 28
.pdf Full text (1000,87 KB)

7.
Primerjava vplivov globalnih in lokalnih oskrbovalnih verig živilskih izdelkov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Tina Popadić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela je raziskati vpliv globalnih ter lokalnih oskrbovalnih verig živilskih izdelkov na okolje in preveriti, kakšen odnos imajo do lokalnih oskrbovalnih verig prebivalci Republike Slovenije. V teoretičnem delu smo opredelili globalne in lokalne oskrbovalne verige živilskih izdelkov, nato smo identificirali prednosti ter slabosti obojih. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, s katero smo preverili ozaveščenost prebivalcev o oskrbovalnih verigah živilskih izdelkov. Naredili smo tudi izračun ogljičnega odtisa s pomočjo spletnega kalkulatorja, s katerim smo preverili vpliv oskrbovalne verige zelene solate na okolje z vidika izpustov ogljikovega dioksida. Na koncu dela smo predstavili rešitve, ki jih vidimo kot priložnost za povečanje tržnega deleža lokalnih oskrbovalnih verig v Sloveniji. Na osnovi pregleda raziskav številnih avtorjev in naše lastne raziskave lahko potrdimo, da so lokalne oskrbovalne verige živilskih izdelkov boljša izbira z vidika vpliva na okolje in zdravja prebivalcev. Sodelujoči v naši raziskavi sicer vidijo prednosti, ki jih prinaša uživanje lokalno pridelane hrane, kot so višja kakovost živil in manjši negativni vplivi na okolje ter zdravje ljudi, kljub temu pa nekatere od nakupa tovrstnih živil odvrne višja cena.
Keywords: lokalne oskrbovalne verige, globalne oskrbovalne verige, kakovost živil, ogljični odtis, okolje
Published in DKUM: 10.05.2023; Views: 72; Downloads: 16
.pdf Full text (1,37 MB)

8.
Luskavica in kakovost življenja odrasle osebe
Monika Marčič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Luskavica je nenalezljiva kronična vnetna bolezen, pri kateri je veliko negativnih vplivov na kakovost življenja. Patofiziologija bolezni vključuje komponente prirojenega in prilagoditvenega imunskega sistema, genetike ter okolja. Namen zaključnega dela je bil, raziskati, kako odrasle osebe z luskavico zaznavajo kakovost življenja. Metode: Izvedli smo narativni pregled s področja luskavica in kakovosti življenja odrasle osebe. Literaturo na raziskovalno tematiko smo iskali v PubMed, Cinahl, Science Direct. Uporabili smo opisno metodo dela. Članke smo razvrstili glede na hierarhijo znanstvenih dokazov. Rezultati: V analizo smo vključili osem raziskav. Na podlagi pregleda raziskav smo ugotovili, da luskavica močno vpliva na kakovost življenja odrasle osebe, kar ima posledice v vsakdanjem življenju. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da ima bolezen negativen vpliv na kakovost življenja posameznika, kar pa predstavlja veliko finančno breme ter poslabša psihično stanje posameznika. Potrebno bi bilo večje ozaveščanje okolice o bolezni in njenih znakih, kar bi pripomoglo k boljši kakovosti življenja osebe, ki ima luskavico.
Keywords: luskavica, kakovost življenja, odrasli
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 195; Downloads: 62
.pdf Full text (637,54 KB)

9.
Obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi zaradi izmenskega dela
David Marjanović, 2022, master's thesis

Abstract: Zaposleni v zdravstveni negi zagotavljajo zdravstveno nego pacientom neprekinjeno 24 ur na dan. Izmensko delo poruši dnevni ritem telesa, vpliva na večino telesnih funkcij, in tudi na družbeno življenje zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv izmenskega dela na zdravje in počutje zaposlenih v zdravstveni negi ter vpliv izmenskega dela na delo, ki ga opravljajo.
Keywords: Izmensko delo, kakovost življenja, obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi, zakonodaja s področja izmenskega dela, zdravje.
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 136; Downloads: 34
.pdf Full text (2,74 MB)

10.
Vpliv finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v državah Evropske Unije
Tadej Varl, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se podrobneje osredotočili na raziskovanje vplivov finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v določenih državah Evropske Unije. Države smo sistematično razdelili na tiste z nižjim BDP na prebivalca in tiste z višjim BDP na prebivalca in v posamezno skupino uvrstili osem držav. Izhajali smo iz že dolgoletno merljivih kazalnikov kakovosti življenja in sicer petih ključnih kategorij: zdravje, izobrazba, materialne življenjske razmere, osebna varnost ter naravno in bivalno okolje. Za vsako kategorijo posebej smo preverili ali drži, da je finančna kriza statistično pomembno vplivala na izbran kazalnik. Dodatno smo testirali še ali je finančna kriza imela na posamezni kazalnik močnejši negativni vpliv v preučevanih državah z nižjim BDP na prebivalca kot v preučevanih državah z višjim BDP na prebivalca. Na podlagi teoretičnih izhodišč o pojmu finančne krize smo spoznali, da finančne krize lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, predvsem v gospodarstvih v razvoju. Ob preučevanju vpliva finančne krize na kazalnik zdravja smo zaznali negativno korelacijo z realno gospodarsko rastjo v obeh skupinah držav. Do podobnih ugotovitev pridemo pri kazalniku izobrazbe, delež mladih, med 15 in 34, ki so brezposelni in hkrati niso vključeni v nobeno formalno ali neformalno izobraževanje oz. usposabljanje, kjer je prav tako v obdobju po finančni krizi leta 2008 bilo zaznano poslabšanje le-tega, v obeh skupinah držav. Pri preverjanju korelacije med realno gospodarsko rastjo in kazalnikom kakovosti življenja, kategorije materialnih življenjskih razmer, prihajamo ponovno do sorodnih ugotovitev in sicer, da je finančna kriza leta 2008 statistično pomembno in negativno vplivala na delež populacije, ki živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji in/ali v razkrajanju okenskih okvirjev ali tal. Ob ugotavljanju vpliva finančne krize na kazalnik osebne varnosti, stopnje kriminala, nasilja in vandalizma za gospodinjstva pod 60 % mediane osebnega dohodka v državi pa ni mogoče ugotoviti poslabšanje stanja le-tega. Edina država, v kateri se je kazalnik osebne varnosti, v obdobju po krizi spremenil na slabše je Grčija. Pri preverjanju vpliva finančne krize leta 2008 na kazalnik naravnega in bivalnega okolja, emisij toplogrednih plinov, je bila zaznana statistično značilna sprememba le-tega v obdobju po krizi napram predkriznem obdobju in sicer v državah z nižjim BDP na prebivalca.
Keywords: finančna kriza, kakovost življenja, gospodarski napredek, pristopi k merjenju kakovosti življenja, asimetrija informacij
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 176; Downloads: 35
.pdf Full text (4,15 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica