Abstract: V številnih primerih in rezultatih, ki smo jih pridobili v pričujoči doktorski disertaciji, smo eno prioritetno učinkovitost dodelili številnim kmetijsko-okoljskim ukrepom za doseganje osrednjega cilja, za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. S tem smo dokazali, da so ti ukrepi enakovredno prispevali k doseganju osrednjega cilja. Rezultati, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju, jasno kažejo, da ekološke in integrirane metode kmetijske pridelave najpomembneje prispevajo k doseganju zastavljenih okoljskih ciljev in izboljšujejo sonaravno kmetijsko pridelavo. Obenem pa so ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in kontaminiranosti pitne vode ter njenih virov, neločljiv sestavni del aktivnosti na področju kmetijstva. Za Republiko Slovenijo je specifično, da ekološka pridelava sadja, vina in vrtnin spada med najpomembnejše kmetijsko-okoljske ukrepe.Keywords: Cilj pričujoče doktorske disertacije je bila uporaba analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) in spremljajoče programske opreme Expert Choice za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, obenem pa smo želeli predstaviti, kako je to večkriterijsko metodo odločanja (VMO) mogoče uporabiti pri vprašanjih na področju kmetijstva. Za namene te disertacije smo prepoznali in hierarhično uredili tri kriterije in njihove atribute. Strokovnjaki so s pomočjo vprašalnikov izvedli parne primerjave pomebnosti elementov in pripravili mnenja o učinkovitosti teh ukrepov za doseganje vmesnih ciljev glede na izbrane kriterije. Namen ocenjevanja kmetijsko-okoljskih ukrepov je bila njihova natančna razvrstitev, ki bi lahko predstavljala osnovo za nadaljnje razprave o tem, kateri kmetijsko-okoljski ukrepi so najbolj uporabni in izvedljivi. Rezultati so pokazali, da ekološka in integrirana kmetijska pridelava zagotavljata največji prispevek pri vzpostavljanju sonaravnega kmetijstva.Published in DKUM: 29.06.2015; Views: 1623; Downloads: 324 Full text (4,91 MB)
