| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Izzivi kadrovskega managementa v XXI. stoletju
Marko Ferjan, Iztok Podbregar, Antonia Novak, Polona Šprajc, Eva Jereb, Vesna Novak, Marko Urh, 2021, scientific monograph

Abstract: Marko Ferjan obravnava fenomene: zadovoljstva pri delu, organizacijske klima in zavzetosti. Koncept zadovoljstva pri delu izhaja iz paradigme organizacijskega vedenja. Konec 20. stoletja se je že zdelo, da v teoriji in praksi kadrovskega managementa koncept zadovoljstva ni več aktualen. Vendar v zadnjem obdobju merjenje zadovoljstva v povezavi z merjenjem zavzetosti spet postaja aktualno. Marsikatera današnja anketa zadovoljstva pa ne upošteva spoznanj znanosti, ni pa zanemarljivo, da je pri uporabi anket o zadovoljstvu vačsih prihajalo tudi do zlorab. Zato se je avtor odločil za ponovno obravnavo te teme. Iztok Podbregar, Antonia Novak in Polona Šprajc obravnavajo prepoznavanje, spodbujanje in vključevanje raznolikosti talentov. Eva Jereb v prispevku poda značilnosti trenutno najbolj zastopanih generacij na delovnih mestih v organizacijah. Vesna Novak obravnava razširjenost prekarnega dela. nameni posledicam prekarnosti. Eva Jereb in Marko Urh se ukvarjata s spremembami in tranzicijo v času krize ter vloga vodstva organizacij pri tem.
Keywords: kadrovski management, zavzetost, delo s talenti, pekarno delo, krizni management, medgeneracijsko sodelovanje pri delu
Published: 09.03.2021; Views: 118; Downloads: 25
URL Link to file

2.
Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja
Adrijana Andonov, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM. Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov. Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Keywords: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Published: 04.11.2020; Views: 163; Downloads: 43
.pdf Full text (921,44 KB)

3.
Hipoterapevtski tim in kompetence
Goran Vukovič, Borut Werber, Ana Lambić, Matija Jerin, Tilen Medved, Miha Marič, 2020

Abstract: Hipoterapija je oblika fizioterapije, ki vključuje uporabo konja kot terapevtskega orodja za učinkovito zdravljenje pacienta, kjer ritem hoje konja s svojim tridimenzionalnim gibanjem nenehno spodbuja pacientovo ravnovesje in pravilno telesno držo. Problemsko stanje nastane pri splošnem poznavanju in razširjenosti hipoterapije v Sloveniji. Za potrebe raziskave smo uporabili kombinacijo raziskovalnih pristopov. Začeli smo s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in z metodo sinteze pripravili pregled področja, katerega smo nadgradili s kvalitativnim pristopom, v katerem smo, skozi intervjuje ter pogovore s strokovnjaki iz okolja, izoblikovali številne modele, za celostno predstavitev hipoterapije, in sicer bogato sliko hipoterapije, poslovni model, organigram procesov, ipd.
Keywords: hipoterapija, timsko delo, organizacija in management, kadrovski management, kompetence
Published: 30.09.2020; Views: 230; Downloads: 44
URL Link to file

4.
Oblikovanje, razvoj in vodenje timov
Miha Marič, Ana Lambić, Goran Vukovič, 2020

Abstract: Razne oblike timskega dela lahko dandanes zasledimo pri prav vsakem dogodku, tako v zasebnem, kot tudi poklicnem življenju. Pomembno je, da se zavedamo nujnosti in pomembnosti delovanja posameznikov v skupini oziroma timih, kot funkcionalni enoti, ker s tem posledično dosegamo boljše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje. Posameznik vedno obravnava samega sebe glede na njegov odnos do drugih posameznikov ali skupine. Omenjeno pa lahko projiciramo na delovanje in delo zaposlenih v organizacijah. Delovanje v timih povezuje kakovostno medsebojno sodelovanju tistih, ki upravljajo in izvršujejo poslovne procese. Timsko delo je nepogrešljiv delovni standard znotraj organizacij, saj le-ta omili nihanje učinkov posameznikov (članov tima) in bistveno doprinese k konsistentnosti opravljenega dela; torej uspeh pogosto temelji na timski naravnanosti.
Keywords: timi, organizacija, vodenje, kadrovski management, management in organizacija
Published: 31.08.2020; Views: 246; Downloads: 75
URL Link to file

5.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Abstract: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Keywords: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Published: 17.02.2020; Views: 498; Downloads: 84
URL Link to file

6.
Čustvena inteligenca in kadrovski manager
Tjaša Eržen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen vpliv čustvene inteligence na kadrovskega managerja. Najprej je predstavljen pojem management, njegove ravni delovanja ter kdo sploh je kadrovski manager in njegove naloge. V naslednjem poglavju je predstavljena čustvena inteligentnost. Zajema predstavitev komponent čustvene inteligence, obvladovanje čustev in samoobvladovanje. Zadnje teoretično poglavje pa predstavlja samo povezavo med čustveno inteligenco in kadrovskim managerjem. Teoretičnemu delu sledi raziskovalni del, ki sem ga izvedla v obstoječem podjetju. Izbrala sem si podjetje MASS, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo modne obutve po Sloveniji in Hrvaški. Sama sem se pri raziskovanju osredotočila na slovenski trg. Izvedla sem ga s pomočjo ankete, ki sem jo razdelila med zaposlene v prodajalnah MASS po Sloveniji. Pridobljene rezultate sem nato predstavila s pomočjo grafov in opisa. V zaključku dela sem opisala možne rešitve, ki bi jih lahko podjetje uvedlo za izboljšanje rezultatov.
Keywords: management, manager, kadrovski manager, čustvena inteligenca
Published: 15.01.2020; Views: 279; Downloads: 68
.pdf Full text (989,85 KB)

7.
Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primerom
Katarina Žunko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati. V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management. Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom. Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja. Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov. V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Keywords: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Published: 18.12.2019; Views: 381; Downloads: 42
.pdf Full text (315,19 KB)

8.
Razvoj kadrov v javni zdravstveni ustanovi
Petra Dolinar, 2019, master's thesis

Abstract: Razvoj kadrov je ključni dejavnik za zagotavljanje konkurenčnosti organizacije na trgu dela. Skrb za kadre ni samo usmerjanje delavcev, kako naj opravljajo svoje delo, temveč je predvsem pomembna skrb za njihov razvoj tako na osebnem strokovnem kot delovnem področju. Zaposleni veliko svojega časa preživijo na delovnem mestu, zato jim organizacija poleg finančnega dohodka predstavlja tudi zelo pomemben mejnik na njihovi življenjski poti. Z razvijanjem managementa človeških virov se prav tako razvija koncept razvoja kadrov, ki je bil na začetku namenjen predvsem strokovnemu, osebnemu in profesionalnemu razvoju posameznika ter usklajevanju želja zaposlenega s ciljem organizacije, pri čemer je bil poudarek na izobraževanju in razvoju kariere. Danes pa razvoj kadrov postaja del strategije organizacije in pomaga pri oblikovanju njene kulture. Nekatere organizacije imajo razvoj kadrov zelo dobro vpeljan v sistem dela, področje zdravstvene nege pa še vedno ostaja nekje v ozadju. Medicinske sestre razvoj kadrov povezujejo predvsem z izobraževanjem na delovnem mestu, ki je trenutno zelo dobro organizirano. Vse prevečkrat pa se pozablja na oblikovanje kariere posamezne medicinske sestre. Kljub številnim novostim, ki so jih deležne javne zdravstvene ustanove, se še vedno uveljavljajo tradicionalne oblike napredovanja medicinskih sester. Dobro oblikovan in strateško vpeljan sistem razvoja kadrov bi medicinskim sestram omogočal strokovni, delovni in osebni razvoj ter jim hkrati zagotavljal možnost uveljavitve svojih potencialov. Tako medicinska sestra ne bi imela več samo statusa oskrbe pacienta, temveč bi prevzemala nove kompetence, ki bi ji omogočale napredovanje na delovnem in finančnem nivoju. Z dobro skrbjo za razvoj kadrov se poveča motiviranost zaposlenih, ta pa prinaša boljše opravljanje zdravstvenih storitev, veča zadovoljstvo pacientov in javni zdravstveni ustanovi prinaša konkurenčnost, kar je eden izmed glavnih ciljev vsake organizacije.
Keywords: ̶ razvoj kadrov ̶ medicinska sestra ̶ osebni, strokovni in delovni razvoj ̶ kadrovski management ̶ javna zdravstvena ustanova
Published: 16.10.2019; Views: 462; Downloads: 109
.pdf Full text (1,62 MB)

9.
Skladnost kadrovskega managementa s kadrovsko funkcijo vodij v podjetju
Sara Zagernik, 2019, master's thesis

Abstract: V velikih podjetjih so vodje prevzeli določene kadrovske naloge, ki jih opravljajo pri svojem delu, zato je skladnost kadrovskega managementa s kadrovsko funkcijo pri opravljanju le-teh še kako pomembna. Strateška kadrovska funkcija služi kot osnova za preverbo skladnosti operativnih nalog s strateškimi usmeritvami, ki jih vodje izvajajo v podjetju. Kadrovski management se je skozi leta spreminjal in skladno s tem prevzel drugačno vlogo pri njegovem delovanju. Slediti mora novim trendom na trgu dela, tehnologiji, hitrim gospodarskim spremembam ter novi generaciji. V empiričnem delu smo na podlagi mednarodnega farmacevtskega podjetja raziskali odziv in vlogo vodij pri identifikaciji kadrovskih nalog, ki jih uvrščamo na operativno stopnjo. Glavni problem, ki smo ga preučevali, je soočenje vodij s kadrovsko funkcijo v podjetju. Zanimal nas je odnos vodij do kadrovskega managementa, opravljanje kadrovske funkcije, sodelovanje vodij s kadrovsko službo, uspešnost delovanja v sklopu kadrovskega managementa in pogostost opravljanja kadrovskih nalog. Skozi teoretične okvirje o kadrovskem managementu in kadrovski funkciji ter izvedbo raziskave smo v zaključku predlagali rešitev, ki bi vodjam omogočala učinkovito delo pri izvajanju kadrovske funkcije. V podjetju predlagamo implementacijo enotnega sistema, ki bi združila dosedanje sisteme in aplikacije v celoto. Za izboljšanje skladnosti kadrovskega managementa s kadrovsko funkcijo pa smo kot rešitev navedli dodatna izobraževanja oz. delavnice za vodje, ki jim bodo v dodatno pomoč pri opravljanju kadrovske funkcije.
Keywords: kadrovski management, vloga vodij, operativni management, kadrovska funkcija  
Published: 07.10.2019; Views: 349; Downloads: 72
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
VEČNIVOJSKI MODEL KADROVSKE REORGANIZACIJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Z UVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Boštjan Kušar, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov niso nov pojem v slovenskem prostoru. Raziskave kažejo, da v Sloveniji do sedaj še ni bil izdelan predlog modela kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov s pomočjo uvedbe javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Uvedba instituta svobodnega zdravnika specialista bi približala delovanje slovenskega zdravstvenega sistema Evropski skupnosti in svetu. Z njegovo uvedbo bi se znižali stroški dela, povečala bi se učinkovitost zaposlenih ter ustvarilo stimulativno delovno okolje za mlade zdravnike, kar bi posledično prispevalo k zajezitvi odhodov mladih zdravnikov v tujino. Uvedba svobodnega zdravnika specialista v slovenski zdravstveni sistem bi prinesla tudi nove možnosti sodelovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in bolnišnicami, prav tako bi pozitivno vplivala na enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi občutili uporabniki.V doktorski disertaciji je predstavljeno trenutno stanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, ki se sooča z različnimi problemi; dolge čakalne dobe na vseh področjih dela, odhodi zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev v tujino oziroma zasebništvo. Posledično prihaja do pomanjkanja kadra za redno delo, ki povzroča preobremenjenost zaposlenih. Na osnovi poglobljenega vpogleda v zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji je bila izdelana raziskava, katere cilj je bil preveriti stališča nosilcev zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji – zdravnikov do uvedbe instituta svobodnega zdravnika v slovenski zdravstveni sistem ter na drugi strani pridobiti mnenje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov o obravnavani temi. Raziskava je bila izvedena na celotni populaciji zdravnikov (N = 5.637) in vodstvenih delavcev (N = 92) v Sloveniji v letu 2014. Vrnjenih smo dobili 318 anketnih vprašalnikov s strani zdravnikov, kar predstavlja 5,6 % celotne populacije. S strani direktorjev je bilo vrnjenih 52 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 56,5 % celotne populacije. Zaradi urejenosti spremenljivk in postavljenih hipotez, so bili uporabljeni neprarametrični pristopi, ki so za razliko od standardnih parametričnih metod primernejši, kadar so spremenljivke urejenostne in predpostavke za uporabo parametričnih metod niso izpolnjene, kot v primeru naših hipotez. V poglobljeni statistični analizi smo za obdelavo podatkov uporabili še naslednje kazalce in metode: povprečno vrednost, standardni odklon, test Kaiser-Mayer-Olkin in Bartlettov test. S faktorsko analizo smo nadalje želeli reducirati spremenljivke, ki smo jih kasneje z multiplo regresijsko analizo primerjali in ugotavljali njihovo medsebojno odvisnost. Analiza demografskih podatkov kaže na enakomerno razporeditev pridobljenih odgovorov, glede na obravnavano populacijo. Drugi del raziskave se je nanašal na delovanje zdravstvenega sistema in možne izboljšave, torej vsebinski del. Rezultate obeh anket (za zdravnike in vodstvene delavce) smo najprej opisno primerjali in jih predstavili s frekvencami (%). Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v organizacijskem smislu. V sistem vodenja javnih zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti piramidno hierarhijo, ustrezno stimuliranje in motiviranje zaposlenih ter urejen sistem nagrajevanja zaposlenih. Direktorjem javnih zdravstvenih zavodov je potrebno dodeliti večjo avtonomijo, pooblastila in orodja za izboljšanje nastale situacije. Rezultat poglobljene analize je izdelan večnivojski model kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov z uvedbo javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Model je oblikovan na osnovi trenutnega zdravstvenega sistema, kar v praksi pomeni, da bo z njegovo implementacijo dopolnil obstoječ zdravstveni sistem v Sloveniji, ne bi pa ga v celoti zamenjali. Pripravljen model predvideva novo obliko izvajanja zdravniškega poklica.
Keywords: kadrovska reorganizacija, kadrovski management, javno-zasebno partnerstvo, zdravstvo, model, institut svobodnega zdravnika specialista
Published: 05.06.2019; Views: 687; Downloads: 123
.pdf Full text (5,85 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica