1. Ekonomska učinkovitost kadrovske reorganizacije javnega podjetja MarpromJaka Majhenič, 2021, master's thesis Abstract: Spremembe v okolju podjetja, bodisi so to na trgu podjetja, trgu dela, finančnem trgu, dobavnem trgu, družbeno-politične ali socialne spremembe ter preostale, silijo podjetja v aktivnosti, s katerimi se na njih prilagajajo. Podjetja namreč na spremembe v okolju odgovarjajo s spremembami v svojem poslovnem modelu, organizacijski ali procesni strukturi. Samo z uspešno vpeljanimi spremembami lahko podjetja odgovorijo na zunanje izzive in se odrežejo uspešneje kot konkurenca.
Zaposleni so kot eden izmed najpomembnejših elementov podjetja na spremembe zelo občutljivi. Spreminjanje delovne rutine, podajanje v neznano, uvajanje novih tehnologij in tudi spreminjanje strukture zaposlenih ustvarja med njimi nezaupanje in strah, zaradi tega pa so lahko z njihove strani tudi spremembe neuspešno sprejete in posledično vpeljane aktivnosti ne prinesejo želenih rezultatov. Poleg uspešnega upravljanja in vpeljevanja sprememb je tako zelo pomembno tudi dobro upravljanje človeških virov v podjetju. Na strateškem, pa tudi operativnem nivoju podjetja pa morajo aktivnosti upravljanja človeških virov in aktivnosti upravljanja sprememb delovati povezano in usklajeno.
Z magistrskim delom smo želeli predstaviti pomembnost pravilnega upravljanja človeških virov v povezavi z vpeljevanjem sprememb v poslovanje podjetja. Pri tem smo se še posebaj osredotočili na kadrovsko reorganizacijo podjetja, ki jo številni povezujejo samo z odpuščanjem. Posledično kadrovska reorganizacija tudi med zaposlenimi vzbuja strah in nezaupanje v samo spremembo, podobno pa se pojavlja tudi v odnosu do vodstva podjetja. Vrhovni management se mora zavedati občutljivosti te spremembe in pomena dobre, jasne komunikacije in pravilnega upravljanja zaposlenih tako v obdobju pred reorganizacijo, med samim procesom izvedbe reorganizacije in tudi po končani kadrovski reorganizaciji. Ker pa mora vsaka sprememba v podjetju izboljšati trenutno stanje in podjetju prinesti konkurenčno prednost, bodisi z znižanjem stroškom, boljšim izkoristkom dela, optimiziranjem procesov itd., smo v nalogi obravnavali tudi ekonomski del kadrovske reorganizacije. Na primeru javnega podjetja Marprom d. o. o. smo prikazali proces izvedbe kadrovske reorganizacije in na koncu ob primerjavi začetnega in končnega stanja ter ob upoštevanju stroškov implementacije reorganizacije ovrednostili ekonomsko učinkovitost reorganizacije.
Keywords: kadrovska reorganizacija, management človeških virov, javno podjetje, upravljanje kadrov, organizacijske spremembe
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 965; Downloads: 144
 Full text (1,15 MB) |
2. VEČNIVOJSKI MODEL KADROVSKE REORGANIZACIJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Z UVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVABoštjan Kušar, 2019, doctoral dissertation Abstract: Kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov niso nov pojem v slovenskem prostoru. Raziskave kažejo, da v Sloveniji do sedaj še ni bil izdelan predlog modela kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov s pomočjo uvedbe javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Uvedba instituta svobodnega zdravnika specialista bi približala delovanje slovenskega zdravstvenega sistema Evropski skupnosti in svetu. Z njegovo uvedbo bi se znižali stroški dela, povečala bi se učinkovitost zaposlenih ter ustvarilo stimulativno delovno okolje za mlade zdravnike, kar bi posledično prispevalo k zajezitvi odhodov mladih zdravnikov v tujino. Uvedba svobodnega zdravnika specialista v slovenski zdravstveni sistem bi prinesla tudi nove možnosti sodelovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in bolnišnicami, prav tako bi pozitivno vplivala na enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi občutili uporabniki.V doktorski disertaciji je predstavljeno trenutno stanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, ki se sooča z različnimi problemi; dolge čakalne dobe na vseh področjih dela, odhodi zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev v tujino oziroma zasebništvo. Posledično prihaja do pomanjkanja kadra za redno delo, ki povzroča preobremenjenost zaposlenih. Na osnovi poglobljenega vpogleda v zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji je bila izdelana raziskava, katere cilj je bil preveriti stališča nosilcev zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji – zdravnikov do uvedbe instituta svobodnega zdravnika v slovenski zdravstveni sistem ter na drugi strani pridobiti mnenje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov o obravnavani temi. Raziskava je bila izvedena na celotni populaciji zdravnikov (N = 5.637) in vodstvenih delavcev (N = 92) v Sloveniji v letu 2014. Vrnjenih smo dobili 318 anketnih vprašalnikov s strani zdravnikov, kar predstavlja 5,6 % celotne populacije. S strani direktorjev je bilo vrnjenih 52 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 56,5 % celotne populacije. Zaradi urejenosti spremenljivk in postavljenih hipotez, so bili uporabljeni neprarametrični pristopi, ki so za razliko od standardnih parametričnih metod primernejši, kadar so spremenljivke urejenostne in predpostavke za uporabo parametričnih metod niso izpolnjene, kot v primeru naših hipotez. V poglobljeni statistični analizi smo za obdelavo podatkov uporabili še naslednje kazalce in metode: povprečno vrednost, standardni odklon, test Kaiser-Mayer-Olkin in Bartlettov test. S faktorsko analizo smo nadalje želeli reducirati spremenljivke, ki smo jih kasneje z multiplo regresijsko analizo primerjali in ugotavljali njihovo medsebojno odvisnost. Analiza demografskih podatkov kaže na enakomerno razporeditev pridobljenih odgovorov, glede na obravnavano populacijo. Drugi del raziskave se je nanašal na delovanje zdravstvenega sistema in možne izboljšave, torej vsebinski del. Rezultate obeh anket (za zdravnike in vodstvene delavce) smo najprej opisno primerjali in jih predstavili s frekvencami (%). Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v organizacijskem smislu. V sistem vodenja javnih zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti piramidno hierarhijo, ustrezno stimuliranje in motiviranje zaposlenih ter urejen sistem nagrajevanja zaposlenih. Direktorjem javnih zdravstvenih zavodov je potrebno dodeliti večjo avtonomijo, pooblastila in orodja za izboljšanje nastale situacije. Rezultat poglobljene analize je izdelan večnivojski model kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov z uvedbo javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Model je oblikovan na osnovi trenutnega zdravstvenega sistema, kar v praksi pomeni, da bo z njegovo implementacijo dopolnil obstoječ zdravstveni sistem v Sloveniji, ne bi pa ga v celoti zamenjali. Pripravljen model predvideva novo obliko izvajanja zdravniškega poklica.
Keywords: kadrovska reorganizacija, kadrovski management, javno-zasebno partnerstvo, zdravstvo, model, institut svobodnega zdravnika specialista
Published in DKUM: 05.06.2019; Views: 1787; Downloads: 243
Full text (5,85 MB) |
3. Reorganizacija in upravljanje človeških virov v storitvenem podjetju : specialistično deloJasmina Vujanović, 2008, specialist thesis Keywords: uporaba človeških zmogljivosti, storitve, podjetje, pohištvena industrija, zaposlovanje, kadrovska politika, planiranje kadrov, učinkovitost, reorganizacija, nagrajevanje, človeški potencial, prestrukturiranje, upravljanje, metode, management, kadri, delavci, delovno mesto, računalništvo, analiza, cilj, selekcija, ocenjevanje, delovna uspešnost
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 2368; Downloads: 112
Full text (1,13 MB) |
4. Krizni management in reševanje podjetja iz krize : diplomsko deloMaša Marko, 2006, undergraduate thesis Keywords: podjetje, krize, trgovinsko podjetje, krizni management, delovna organizacija, reševanje problemov, poslovodni delavci, kadrovska dejavnost, vodenje, programi, organiziranost, reorganizacija, politika podjetja, strateški management, aplikacija, prihodek, strategija, razvojna strategija, poslovne finance, organizacijske strukture, teorija, analiza poslovanja, Slovenija, praksa, strategija, poslovanje
Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 4061; Downloads: 1056
Full text (553,14 KB) |
