| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Določanje težkih kovin z ICP - AES v kalcijevih fosfatih
Tanja Tatjana Medveš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil s pomočjo meritev realnih vzorcev kalcijevih fosfatov in meritev referenčnih materialov oziroma standardov z ICP — AES ugotoviti ali je ta metoda primerna za določanje vsebnosti arzena, kadmija in svinca v vzorcih kalcijevih fosfatov krmne in prehrambene kvalitete ter pregled rezultatov realnih vzorcev glede na veljavno zakonodajo. Ker je proizvajalcev kalcijevih fosfatov v svetu zelo malo, tudi literature o analitiki ni veliko. Najprej sem s pomočjo referenčnega materiala in pripravljenih standardov potrdila, da je metoda, s katero sem določevala vsebnost težkih kovin, primerna za izbrano merilno območje. Nato sem izmerila še vsebnost težkih kovin v realnih vzorcih kalcijevih fosfatov ter njihove vrednosti primerjala z veljavno zakonodajo na področju krme in živil. Vsebnosti arzena, kadmija in svinca so v skladu z zakonodajo v kalcijevih fosfatih krmne kvalitete od 10 mg/kg za arzen in kadmij, do 15 mg/kg za svinec. V kalcijevih fosfatih prehrambene kvalitete pa so te vrednosti nižje, saj znašajo od 1 mg/kg za kadmij, 3 mg/kg za arzen in 4 mg/kg za svinec.
Keywords: ICP – AES, kalcijevi fosfati, težke kovine, arzen, kadmij, svinec
Published: 20.07.2010; Views: 2754; Downloads: 407
.pdf Full text (1,44 MB)

2.
POVRŠINSKA MODIFIKACIJA NANOFILTRACIJSKIH MEMBRAN Z ALKOKSISILANI ZA ODSTRANJEVANJE IONOV TEŽKIH KOVIN
Maja Bauman, 2010, dissertation

Abstract: Ioni težkih kovin, kot so Zn2+, Cd2+, Pb2+, Ni2+, Cu2+, Mn2+, Hg2+, Co2+, Al3+, Fe3+, Cr6+,… največkrat končajo v okolju kot posledica izpustov industrijskih odpadnih vod. Povzročajo onesnaženost tal in površinskih voda ter zaradi ekotoksikoloških lastnosti posledično vplivajo na zdravje živih organizmov. Njihovo odstranjevanje z membranskimi tehnologijami s pomočjo ustrezne nanofiltracijske (NF) membrane je sicer učinkovito, vendar učinkovitost NF membran, zlasti tistih, ki so trenutno dostopne na trgu, zaradi lastnosti materiala in procesa iz katerega so izdelane, variira. Površinska modifikacija membran z alkoksisilanskimi prekurzorji po sol-gel postopku v smislu dodatnega površinskega nanosa lahko dodatno stabilizira membrano, predvsem pa izboljša selektivno odstranjevanje specifičnih težkih kovin zaradi steričnih ovir, elektrosteričnih lastnosti in funkcionalnih skupin z afiniteto do ionov težkih kovin nanesenih na površino membrane. V okviru raziskav je bila izvedena osnovna karakterizacija izbrane tanko slojne kompozitne NF membrane (NF2, Sepro Inc.). Po sol-gel postopku pripravljeni soli, uporabljeni za nanos na membrano, so vsebovali čiste komponente in mešanice alkoksisilanskih prekurzorjev tetraetoksisilana (TEOS), 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamina (DETA), 3-(merkaptopropil)trimetoksisilana (MPTMS), v molarnih razmerjih voda:prekurzor (r525, r264 in r175) in kombinacije prekurzorjev v razmerjih 1:1; 1:2, 1:4; 2:1 in 4:1, in sicer v alkalnem in kislem pH mediju (~4,5 in ~10), v času od 1 do 14 ur in temperaturah od 25 °C do 50 °C. Lastnosti pripravljenih solov in modificiranih membran so bile ovrednotene z različnimi karakterizacijskimi metodami. Namen osnovnih raziskav je bil preučiti vpliv parametrov priprave in nanosa sol-gela (tip in koncentracija sol-gel prekurzorja, katalizator, molsko razmerje voda:prekurzor, staranje sola, čas priprave sola) na končno mikrostrukturo površinske modifikacije. Karakterizacija sol-gel alkoksidnih materialov in površinskega sloja obdelanih membran je podlaga za podatke o parametrih, ki vplivajo na učinek zadrževanja ionov težkih kovin (Zn2+, Cd2+, Hg2+, Pb2+). Površinsko modificirane membrane z najboljšim sol-gel nanosom so bile testirane v smislu učinkovitosti odstranjevanja ionov težkih kovin in modelnih vod pri različnih filtracijskih pogojih. Iz rezultatov filtracije je razvidno, da je karakterizacija nemodificirane, komercialno dostopne tankoplastne kompozitne nanofiltracijske membrane kot njeno pomanjkljivost pokazala nestabilno strukturo in nihajoče rezultate v zadrževanju ionov in molekul različnih velikosti in mas. Z izbranimi alkosisilanskimi prekurzorji (TEOS, DETA in MPTMS) je iz sol-gela z optimizacijo pogojev sinteze in sestave sola moč formirati funkcionalne delce z afiniteto do membrane in ionov težkih kovin ter iz njih tvoriti funkcionalen in obstojen monoplastni nanos na izbrano membrano. Rezultati kažejo, da je površinska modifikacija NF membran lahko učinkovita v smislu selektivnega zadrževanja ionov težkih kovin, predvsem zadrževanje Hg2+ in Pb2+ ionov se izboljša z uporabo kombinacije prekurzorjev TEOS:MPTMS in TEOS:DETA v razmerju 1:1 in temperaturi 50 °C, ter TEOS-a z r525 pri sobni temperaturi. Z eksperimenti filtracije na pilotni filtracijski napravi je bilo dokazano, da je z modifikacijo membrane v smislu nanosa dodatne funkcionalne plasti, formirane iz delcev izbranih alkosisilanskih prekurzorjev po metodi sol-gel možno bistveno (za več kot 100% za Hg2+ in za do 10% za Pb2+) izboljšati selektivnost in stabilnost strukture izbrane nanofiltracijske membrane. Obsežno eksperimentalno delo, katerega rezultati so spremljani in dokazani s premišljeno izbranimi analiznimi metodami (SEM/TEM/EDXS mikroskopija; ATR-FTIR spektroskopija, meritve zeta potenciala koloidov; atomska absorpcijska spektroskopija), dajejo veliko možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave. Modifikacije površin TFC membran predstavljajo izvirni doprinos k novi razvojni perspektivi na področju
Keywords: tankoplastne kompozitne membrane, nanofiltracija, površinska modifikacija, alkoksisilani, tetraetoksisilan, 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamin, 3-(merkaptopropil)trimetoksisilan, ioni težkih kovin, cink, kadmij, živo srebro, svinec
Published: 21.12.2010; Views: 3110; Downloads: 345
.pdf Full text (8,38 MB)

3.
VALIDACIJA IN MERILNA NEGOTOVOST PRI DOLOČANJU SVINCA IN KADMIJA V ZEMLJI Z METODO ICP-MS
Lorna Flajšman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaženost tal močno ogroža naravno vegetacijo. Zemlja sprejema težke kovine iz različnih virov, te pa v njej ostanejo več tisoč let. Kovini kot sta kadmij in svinec lahko zelo škodljivo vplivata na zdravje ljudi in živali, če se vključita v prehrambeno verigo. Diplomsko delo vsebuje opis postopka določanja kadmija in svinca v zemlji z metodo ICP-MS. Kadmij in svinec smo določali po standardnih metodah SIST EN ISO 17294-2: 2005 (kakovost vode — Uporaba induktivno sklopljene plazme z masno selektivnim detektorjem (ICP-MS)). Izvedli smo validacijo analizne metode, v kateri smo preverili validacijske parametre: natančnost, točnost, delovno območje, linearno območje, mejo zaznave, mejo določljivosti, vpliv matrice in izkoristek. Za ovrednotenje smo uporabili statistične teste. Merilno negotovost smo ocenili s pomočjo podatkov iz validacije.
Keywords: Induktivno sklopljena plazma z masno spektrometrijo ICP-MS, svinec, kadmij, zemlja, validacija, merilna negotovost.
Published: 28.02.2011; Views: 2953; Downloads: 752
.pdf Full text (1,46 MB)

4.
UČINKOVITOST KEMIJSKO MODIFICIRANIH NF MEMBRAN PRI ZADRŽEVANJU IONOV TEŽKIH KOVIN
Kristina Pečovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Polimerne membrane se pogosto pojavljajo v različnih separacijskih procesih, kot npr. pri nanofiltraciji. Tankoplastne nanofiltracijske membrane (TFC NF) imajo sposobnost zadrževanja večvalentnih kationov, med njimi tudi ionov težkih kovin, vendar je njihova slabost ta, da se zaradi pojava koncentracijske polarizacije in mašenja (fouling) občutno zmanjša pretok skozi membrano. Namen modifikacije površine membrane je izboljšati njihovo selektivnost, ohraniti in povečati pretok skozi membrano (fluks), ohraniti stabilno strukturo, minimizirati nagnjenost k mašenju in s tem ugodno vplivati na separacijske lastnosti membran. V okviru raziskav za diplomsko delo je bila izvedena modifikacija komercialno dostopne tankoslojne kompozitne NF membrane (NF2, Sepro Inc.) ter njena karakterizacija pred in po modifikaciji. Modifikacijo smo izvedli v kislem in bazičnem mediju (s pomočjo citronske kisline in natrijevega hidroksida). Namen raziskav je bil primerjati učinek zadrževanja ionov težkih kovin (cink, kadmij, svinec) v kombinaciji z različnima anionoma (- NO3- oz. Cl-) pri filtraciji skozi modificirano in nemodificirano NF2 membrano. Filtracija je bil izvedena pri različnih delovnih pogojih (pH 4; in tlaku 5; 20 in 44 bar). Na osnovi rezultatov filtracije, kot tudi iz analiz lastnosti (selektivnost, hidrofilnost, navidezna velikost por-NMWCO) osnovne in modificirane TFC NF2 membrane je razvidno, da lahko s preprosto kemijsko modifikacijo vplivamo na lastnosti membran v smislu površinskih karakteristik in morfološke strukture samega kompozita ter izboljšamo zadrževanje ionov težkih kovin, npr. pri delovnem tlaku 20 bar Pb2+ za 19% oz. 9% (iz raztopine PbNO3- oz. PbCl2), Cd2+ za 17% oz. 8% (iz raztopine CdNO3- oz. CdCl2) ter za Zn2+ za 4% oz. 8% (iz raztopine ZnNO3- oz. ZnCl2) glede na enako NF2 nemodificirano membrano.
Keywords: Nanofiltracija, tankoplastne kompozitne membrane, površinska modifikacija, ioni težkih kovin, cink, kadmij, svinec
Published: 29.06.2012; Views: 2238; Downloads: 217
.pdf Full text (3,35 MB)

5.
DOLOČEVANJE KADMIJA IN SVINCA V ZEMLJI Z ELEKTROTERMIČNO ATOMSKO ABSORPCIJSKO SPEKTROMETRIJO
Urban Senica, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil validacija analizne metode za določanje vsebnosti kadmija in svinca v zemlji z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Kadmij in svinec smo določali po standardni metodi ISO 11047:1998 (Kakovost tal - Določevanje kadmija, kroma, kobalta, bakra, svinca, mangana, niklja in cinka - Metoda plamenske in elektrotermične atomske absorpcijske spektrometrije). Izvedena je bila validacija anlizne metode, pri kateri smo določili in preverili območje določanja, premosorazmernost signala in koncentracije v območju določanja, natančnost in točnost določitev ter časovno stabilnost preskusnih vzorcev. Ocenili smo merilno negotovost.
Keywords: kadmij, svinec, ETAAS, elektrotermična atomska absorpcijska spektrometrija, validacija
Published: 16.10.2012; Views: 2024; Downloads: 309
.pdf Full text (2,26 MB)

6.
Študija adsorpcije ionov svinca in kadmija na biooglje pridobljeno s hidrotermično karbonizacijo biomase
Luka Dobnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaženost okolja s težkimi kovinami in reševanje te problematike na učinkovit in hkrati stroškovno sprejemljiv način postaja v današnjem času velik izziv za družbo in njene znanstvenike. Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijo ionov svinca in kadmija na biooglju, pridelanemu iz celuloze in olivnih tropin. Teoretska in praktična znanja v zvezi s to tematiko so črpana tudi iz v zadnjem času objavljenih znanstvenih člankih, ki so nastali zaradi vse večjega problema onesnaževanja okolja in iskanju rešitve problema s preučevanjem adsorpcijskih sposobnosti biooglja narejenega iz odpadkov ali odpadkov brez konverzije, dobre adsorpcijske sposobnosti je pokazal naprimer materiala pridobljenega iz recimo riževih lupin. Cilj diplomske naloge je s pomočjo kemijskih analiz določiti adsorpcijske sposobnosti materialov pridobljenih iz celuloze in olivinih tropin v sub-kritični vodi. V ta namen je bilo potrebno v laboratoriju pripraviti majhne količine hidro termično karboniziranega materiala iz celuloze in olivnih tropin. Analizirani so bili vzorci adsorpcij kadmija in svinca pri različnih koncentracijah in različnih pH vrednostih ter različnih časovnih intervalih raztopin. Analize smo izvedli z atomsko absorbcijsko spektroskopijo. Kot adsorbent smo uporabili biooglja pridobljena iz celuloze in olivnih tropin, rezultate analiz smo primerjani z rezultati pridobljenimi z uporabo aktivnega oglja pri enakih pogojih. Dokazali smo, da imata oba biooglja pripravljeno v laboratoriju (iz olivnih tropin in celuloze) adsorpcijske sposobnosti. Opazili smo tudi, da biooglje približno trikrat hitreje adsorbira svinčeve ione kot kadmijeve in da proces adsorpcije sledi pseudo drugemu redu reakcije. Primerjali smo maksimalne adsorbirane količine komercialnemu adsorbentu in dobili zanimive rezultate.
Keywords: adsorpcija, hidro termična karbonizacija, svinec, kadmij, težke kovine, bioglje, oljčne tropine, celuloza
Published: 02.06.2014; Views: 1109; Downloads: 157
.pdf Full text (2,05 MB)

7.
Določevanje kadmija v vodi z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo
Lučka Simon, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sem opravljala v Fizikalnem laboratoriju Službe kakovosti v Cinkarni Celje, d. d., kjer med drugim določajo tudi kadmij nizkih (sledov) koncentracij v vodah. Standard SIST EN ISO 15586:2003 opisuje metodo za določevanje nizkih koncentracij (sledov) kadmija v vodah. V standardu so navedene sposobnosti metode, dobljene z vrednotenjem medlaboratorijske primerjave, in optimalno območje določevanja kadmija v vodah od 0,4 µg/L do 4 µg/L, kar je območje, ki je zanimivo za matrice pitnih, površinskih in podzemnih vod ter deževnic. Preverili smo ali lahko s spektrometrom Varian SpectrAA DUO, AA 240Z GTA 12 dosežemo parametre standarda in zahteve Pravilnika o pitni vodi. Metodo za določanje kadmija v vodah s spektrometrom Varian SpectrAA DUO, AA 240Z GTA 120 smo validirali in ocenili merilno negotovost.
Keywords: kadmij, voda, validacija, merilna negotovost
Published: 22.10.2014; Views: 1088; Downloads: 111
.pdf Full text (2,39 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica