| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Imenitnost slovenskega jezika
Marko Jesenšek, 2024

Abstract: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Keywords: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 22
.pdf Full text (12,68 MB)
This document has many files! More...

2.
Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Minca Marovt, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ. V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Keywords: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Published in DKUM: 29.08.2024; Views: 93; Downloads: 31
.pdf Full text (2,94 MB)

3.
Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danes
Tadej Kralj, 2023, scientific monograph

Abstract: V monografiji obravnavam slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Njeni predstavniki so jo ob priseljevanju in kljub močni integraciji v državi gostiteljici ohranjali v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo prenašali na svoje potomce. Druga generacija, ki je zrasla v Kanadi, je bila vse do vstopa v šolo ves času v stiku s slovenščino in s tamkajšnjim slovenskim kulturnim življenjem, po vstopu v šolo pa je sporazumevanje v slovenščini postopoma zamenjalo sporazumevanje v angleščini. Še hitrejšo integracijo v širšo družbeno skupnost in izginjanje rabe slovenščine je opaziti pri tretji oz. četrti generaciji potomcev priseljencev. Zanimalo me je, ali in kako si predstavniki različnih generacij (prve, druge ter tretje in četrte) prizadevajo za ohranjanje slovenščine: s katerimi nameni in kako pogosto jo uporabljajo ter s kom, kdaj in v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini. Ugotovil sem, da se v izbranem okolju med predstavniki prve in druge generacije slovenščina ohranja tako s sporazumevanjem v vsakdanji rabi (praktična raba jezika) kot tudi z rabo na kulturnih prireditvah (simbolična raba jezika). Raba slovenščine med predstavniki tretje in četrte generacije izginja, kljub temu da kanadska politika multikulturalizma spodbuja rabo dediščinskih jezikov.
Keywords: etnična skupnost, Slovenci v Torontu, dediščinski jezik, uporabniki slovenskega jezika, jezikovno načrtovanje
Published in DKUM: 20.10.2023; Views: 599; Downloads: 26
URL Link to file

4.
Dejavnosti in možnosti izoblikovanja jezika na madžarsko govorečem prostoru in proces Palást
Anna Kolláth, 2009, original scientific article

Abstract: V razpravi želim okvirno predstaviti delo, stališča, teoretične vzgibe, dileme in rezultate dela raziskovalne skupine. To temelji na teoriji jezikovnega menedžmenta (Language Management Theory; Björn H. Jernudd in Jiři V. Neustupny), ki poudarja jezikovni problem (in ne jezikovno nepravilnost). Njen cilj je razkrivanje, analiziranje in reševanje čim večjega števila jezikovnih problemov, nastalih v določenih govornih skupnostih. Jezikovni problem je to, kar občutijo govorci med vsakdanjo komunikacijo, in ne tisto, o čemer odločajo strokovnjaki v različnih elitnih družbenih ustanovah (npr. ministrstva, akademije). Od dosedanje prakse v jezikovni kulturi se strokovnjaki ločimo tudi po tem, da razumemo jezikovne spremembe kot naravne procese in ne kot podiranje knjižne norme. Poudarjamo tudi, da je v okviru madžarske jezikovne skupnosti oblikovanje maternega jezika med manjšinami še bolj pomembno kot v matični državi.
Keywords: jezikovna kultura, jezikovno načrtovanje, jezikovni management, Prekmurje, madžarščina
Published in DKUM: 18.05.2017; Views: 1139; Downloads: 390
.pdf Full text (266,18 KB)
This document has many files! More...

5.
Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje v Družbi sv. Cirila in Metoda
Mateja Malnar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu najprej predstavim politične, kulturne in gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski narod od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Nato se osredotočim na ustanovitev, delovanje in pomen Družbe sv. Cirila in Metoda od l. 1885 do l. 1918. Predstavim tudi zasebna šolska društva, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovala na slovenskem narodnostnem ozemlju. Opišem delovanje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Loškem Potoku, Dragi in na Travi,
Keywords: jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, slovenski knjižni jezik, čitalnice, bèsede, taborsko gibanje, Ciril-Metodovo gibanje, program Zedinjene Slovenije, šolstvo, zasebna šolska društva, Družba sv. Cirila in Metoda, Loški Potok, Draga, Trava, Novi Kot, Stari Kot.
Published in DKUM: 22.04.2009; Views: 5729; Downloads: 570
.pdf Full text (598,25 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica