1. Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku : diplomsko deloAlja Rader, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pri diplomskem delu z naslovom Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku smo ugotavljali rabo in razumevanje prostorskih pojmov in poznavanje barv. V teoretičnem delu smo se osredotočili na govorni razvoj, pripovedovanje, dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, ter razvoj prostorskih pojmov in barv.
V empiričnem delu so prikazani in interpretirani podatki začetnega in končnega preverjanja. Sodelovali so otroci iz kombiniranega oddelka, stari so bili od dveh do štirih let. S preverjanji oziroma z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dobro otroci razumejo in uporabljajo prostorske pojme, kako starost vpliva na poznavanje prostorskih pojmov in barv, kakšno je njihovo poznavanje barv ter kakšen je napredek otrok med prvim in drugim preverjanjem. Preverjanji sta bili izvedeni v razmahu štirih mesecev. Obe preverjanji smo izvajali na enak način, vsi otroci so imeli enake pogoje, saj smo le tako pridobili pristne rezultate.
S pridobljenimi rezultati, ki smo jih dobili pri otrocih starih od dveh do štirih let, so ti pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem glede na rabo in razumevanje prostorskih pojmov ter poznavanja barv. Ugotovili smo, da je pri nekaterih otrocih napredek večji, pri nekaterih pa nekoliko manjši.
Keywords: jezikovni razvoj, prostorski pojmi in barve, kombinirani oddelek
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 228; Downloads: 23
 Full text (2,03 MB) |
2. Formativno spremljanje kot podpora predšolskih otrokom pri govorno-jezikovnem razvojuSaša Berden, 2020, master's thesis Abstract: Pri spremljanju in opazovanju razvoja ter napredka predšolskih otrok se vse bolj poudarjajo elementi formativnega spremljanja. Vzgojitelji predšolskih otrok imajo na voljo različna izobraževanja na to temo, zanima pa nas, kako to teoretično znanje vpeljujejo v svoje vzgojno-izobraževalno delo. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni potek govorno-jezikovnega razvoja otroka, govorno-jezikovne motnje, elementi formativnega spremljanja in formativno spremljanje v vrtcu.
Namen magistrske naloge je raziskati vpetost elementov formativnega spremljanja v opazovanje govorno-jezikovnega razvoja in zapise o otroku. Cilj je pridobiti izkušnje vzgojiteljev in mnenja o spremljanju govornega razvoja otrok, predvsem glede uporabe govora, sporazumevalnih zmožnosti in komunikacijskih spretnosti. Vzorec zajema sto vzgojiteljev in vzgojiteljev – pomočnikov vzgojitelja, ki delajo z otroki starostne skupine od štiri do šest let.
Rezultati so pokazali, da večina vzgojiteljev vključuje formativno spremljanje v vzgojno-izobraževalno delo. Vzgojitelji ocenjujejo, da vključujejo v opazovanje vzgojno-izobraževalnega dela večino elementov formativnega spremljanja. Pri delu uporabljajo različne metode za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Večina vzgojiteljev ocenjuje, da je dober govorni vzor za otroke. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med delovno dobo in znanjem iz govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok.
Keywords: formativno spremljanje, predšolski otroci, govorno-jezikovni razvoj
Published in DKUM: 06.08.2020; Views: 3159; Downloads: 525
Full text (1,55 MB) |
3. Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šoleNina Mager, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju.
V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev.
Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Keywords: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1421; Downloads: 181
Full text (8,07 MB) |
4. Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobjuMaja Lamovšek, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobju se je raziskovalo eno od temeljnih človeških dejavnosti – komuniciranje oz. sporazumevanje. Sporazumevanje je besedno in nebesedno, obeh se učimo na naraven način v okolju skozi proces učenja od najzgodnejšega otroštva. V delu se je raziskovalo razvoj besedišča pri predšolskih otrocih. Napredek pri razvoju besedišča je najbolj silovit ravno v predšolskem obdobju, prav zato so bili ciljna skupina raziskave otroci, ki so še na začetku usvajanja besed. V teoretičnem delu so opredeljeni stopnje jezikovnega razvoja, razvoj besedišča pri otrocih v maternem jeziku, dejavniki pri razvoju besedišča in jezikovne težave. Ker je magistrsko delo osredotočeno predvsem na raziskovanje razvoja besedišča, sta opredeljena tudi slikovni besedni test in mentalni slovar; pojma sta pomembno vplivala na zasnovo empiričnega dela. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti število pridobljenih oziroma usvojenih besed v predšolskem obdobju. Raziskava se je osredotočila na količinske in kakovostne razlike v besedišču otrok. V empiričnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna eksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike, s preizkusom slikovnega besednega testa. Test je bil narejen samostojno po predlogi Peabody picture vocabulary test (2007), vendar brez standardizacije, ki je bila prvotno narejena v ZDA. Raziskava se je osredotočila na tri raziskovalna vprašanja in pet hipotez, s pomočjo testiranja predšolskih otrok v vrtcu pa se je potrdilo avtoričina predvidevanja. Ugotavljalo se je, ali obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznih predšolskih otrocih, kako se kakovost besedišča spreminja s starostjo in ali imajo otroci v isti starostni vrtčevski skupini sorazmerno enak besedni fond. Vse rezultate se je prikazalo v preglednih grafih in analiziralo posamezne segmente raziskave. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznikih. S pomočjo grafa se je razjasnilo, da število kakovosti besedišča sorazmerno narašča s starostjo otroka. Potrjena je bila tudi hipoteza, da se posamezniki v svojih skupinah ne razlikujejo preveč, kvečjemu lahko pride samo do izjem, te pa so bile v danem primeru redke. Pri testiranju otrok se je ugotovilo, da se obseg in kakovost besedišča res večata s starostjo otroka. Skozi raziskavo se je tudi pravilno ugotovilo, da je otrokovo besedišče stopenjsko − prvi korak je prepoznavanje besede, drugi razumevanje besede, tretji pa aktivna uporaba.
Keywords: predšolski otroci, jezikovni razvoj, mentalni slovar, razvoj besedišča, slikovni besedni test.
Published in DKUM: 08.05.2019; Views: 2275; Downloads: 304
Full text (2,11 MB) |
5. Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktikeAna Koritnik, 2019, doctoral dissertation Abstract: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok.
Doktorska disertacija ima dva dela.
Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco.
Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok.
Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Keywords: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 2435; Downloads: 358
Full text (3,88 MB) |
6. Improvizirani nastop otrok s senčnimi lutkamiVeronika Prislan, 2018, undergraduate thesis Abstract: Praktični del diplomske naloge z naslovom Improvizirani nastop otrok s senčnimi lutkami smo izvedli v Zasebnem vrtcu Bambi v skupini Mešane bibe, v kateri so sodelovali otroci, stari od 3 do 6 let.
V teoretičnem delu smo opisali otrokov razvoj in lutko, nato pa podrobneje še značilnosti in vrste lutk. Omenili smo tudi jezikovni razvoj otrok, pomen igre in vzgojitelja. Opredelili smo se do senčnih lutk in senčnega gledališča.
Praktični del sestavlja pet priprav, z njimi smo želeli otroke seznaniti s senco, spodbudili smo jih k izmišljanju zgodbice, izdelavi svoje knjige, izdelovanju senčnih lutk in senčnega gledališča ter nazadnje k igri v senčnem gledališču.
Keywords: otrokov razvoj in lutka, jezikovni razvoj otrok, senčne lutke, igra v senčnem gledališču.
Published in DKUM: 29.05.2018; Views: 1243; Downloads: 143
Full text (2,12 MB) |
7. Jezikovni razvoj otrokaMihaela Neuvirt Račič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živčnega sistema in je osnovno sredstvo ljudske komunikacije, ki je pogoj za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in orožje za prenos znanja. Razvoj govora se začne ob rojstvu in traja do nekje devetih let, nadgrajuje pa se vse življenje.
Keywords: otrok, jezik, razvoj, jezikovni razvoj, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1874; Downloads: 332
Full text (792,71 KB) |
8. Razvijanje recepcijske zmožnosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvojuAna Koritnik, 2015, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljene raziskovalne paradigme, ki preučujejo dejavnike, s katerimi je mogoče kar v največji meri vplivati na jezikovni razvoj otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Pri tem je posebna pozornost namenjena razvijanju recepcijske zmožnosti z metodami recepcijske didaktike, ki temeljijo na relativno pogostejši uporabi manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij. Osrednji del prispevka je namenjen predstavitvi rezultatov eksperimentalne študije primera (na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju enega šolskega leta), v kateri smo sistematično z uporabo prilagojenega komunikacijskega modela književne vzgoje kot eksperimentalnega faktorja razvijali recepcijsko kompetenco te skupine otrok. Rezultati potrjujejo zastavljeno hipotezo o recepcijskem napredku.
Keywords: recepcijska didaktika, otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, jezikovni razvoj, učne metode
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 4991; Downloads: 204
Full text (160,91 KB)
This document has many files! More... |
9. Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklicaNinetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Keywords: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 2146; Downloads: 158
Full text (14,46 MB) |
10. ODKRIVANJE GOVORNO-JEZIKOVNIH MOTENJ PRI 5-LETNIKIHBarbara Brec, 2015, master's thesis Abstract: Govorno-jezikovnih težav je v zadnjih nekaj letih vse več, kljub temu pa jih danes logopedi hitreje odkrijejo in odpravijo. Na kvaliteto logopedske obravnave vplivajo predvsem višji nivo znanja, večje število raziskav in odkritij, novi merski instrumenti, diagnostična sredstva ter poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na govor. Prav tako se govorne in jezikovne težave hitreje odpravijo, če gre za zgodnje odkritje, ko je otrok še majhen. Preventiva oziroma sistematični pregledi so zato izredno pomembni kot tudi sodelovanje logopeda z zdravstvenim osebjem in otrokovimi starši.
Prepoznavanje primanjkljajev in motenj na področju govora ter jezika zahteva celostno obravnavo, ki ne sega le na ozko področje artikulacije. Logoped mora biti pozoren na otrokov govor, na dihanje, požiranje in govorila, prepoznati mora pravilno artikulacijo, tempo govora, agramatično izražanje ter disfonijo (Globačnik, 1999). Če je pri otroku potrebna nadaljnja logopedska obravnava, je pomembno, da ugotovi vse razloge, ki vplivajo na zaostajanje v govornem razvoju. V teoretičnem delu smo dejavnike raziskovanja predstavili s pomočjo slovenske in tuje literature.
V raziskavi smo na podlagi že izdelanih merskih instrumentov ugotavljali možne dejavnike za govorni razvoj. Preverjali smo kvaliteto izgovora, glasu, pravilno zaporedje glasov, kvaliteto pripovedovanja, ritem govora in ustreznost ter neustreznost govoril. Vključenih je bilo 100 petletnih otrok, pri katerih je bil testiran izdelan instrument, splošne podatke o otroku pa so izpolnili njegovi starši.
Keywords: Govorno-jezikovne motnje, govorno-jezikovni razvoj, dejavniki govornega razvoja, govorna vsebina, petletniki
Published in DKUM: 19.08.2016; Views: 3825; Downloads: 621
Full text (1,41 MB) |
