Search the digital library catalog

Abstract: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Keywords: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 217; Downloads: 39
Full text (13,68 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Socialna omrežja in tradicionalni viri novic imajo velik vpliv na razmišljanje ter dejanja posameznikov v družbi. Napačna ali izmišljena dejstva in lažne novice lahko zato povzročijo veliko škodo. V sklopu magistrskega dela smo primerjali metode Naivni Bayes, logistično regresijo, nevronsko mrežo z dolgim kratkoročnim spominom in graf konvolucijsko nevronsko mrežo za odkrivanje lažnih novic. S preučitvijo sorodne literature in primerjavo metod smo ugotovili, da je težko prepoznati lažne novice zgolj s klasifikacijo besedila. Pri klasifikaciji novic na dva razreda se je najbolje izkazal logistična regresija, pri klasifikaciji na šest razredov pa nevronska mreža LSTM.
Keywords: jezikovne tehnologije, nevronske mreže, lažne novice, klasifikacija besedila
Published in DKUM: 11.05.2022; Views: 925; Downloads: 90
Full text (1,36 MB)

Abstract: Tema magistrskega dela je lektoriranje, in sicer zlasti kot celostna predstavitev lektorjeve dejavnosti oz. postopka, katerega namen je doseganje jezikovne pravilnosti. Gre za vpogled v lektorsko stroko skozi čas; od začetkov, ko so bili lektorji zgolj začasna rešitev, do danes, ko so v e-dobi nepogrešljiv člen v verigi sooblikovanja jezikovno ustreznega besedila, na poti do jezikovnega svetovanja in uveljavljenega poklica. Delo dokazuje lektorjevo nujno prizadevanje za uresničevanje norme knjižnega jezika, pri čemer mu pripisuje pomembno jezikovnokulturno vlogo; prav lektor je tisti, ki s poznavanjem specializiranih jezikovnih tehnologij vzpostavlja uravnotežen odnos med jezikovno rabo in kodificiranostjo. V teoretičnem delu je opredeljen pojem lektoriranje, razložen postopek računalniškega lektoriranja, predstavljen lektorjev družbeni položaj; poglavje o purizmu kritično ovrednoti pretirano lektorsko skrb za čistost jezika, a se hkrati potrdi teza, da lektorji dobro opravljajo svoje delo; poglavje o jezikovni politiki se dotika kompleksnosti pojma jezikovne pravilnosti, saj se z zagovarjanjem represivnih metod izrekanja glob ob jezikovnih napakah odpira vprašanje o lektorjevi oz. uporabnikovi odgovornosti. Kot posebno pereče pravopisno vprašanje delo zajema tudi poglavje o vejici, v katerem je podana primerjava med Slovenskim pravopisom (1962), Slovenskim pravopisom (2001) in sodobnimi pogledi na to ločilo. Empirični del z analizo raznovrstnih pisnih publicističnih besedil potrjuje vejico kot težavno ločilo; podana je primerjava med lektoriranimi in nelektoriranimi časopisnimi članki – delo strne z ugotovitvijo, da lektor odpravi nemalo jezikovnih napak, zato tvorcem besedil predstavlja nadvse koristno pomoč.
Keywords: Lektoriranje, jezikovna pravilnost, jezikovne tehnologije, publicistična besedila, vejica.
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 1668; Downloads: 259
Full text (1,89 MB)