| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečju
Melita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 11
URL Link to file

2.
Jezikovni tečaji kot oblika vseživljenjskega učenja
Mateja Šumenjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava vlogo jezikovnih tečajev na področju vseživljenjskega učenja. Teoretični del zajema temeljna teoretična spoznanja in dognanja nekaterih avtorjev iz področja vseživljenjskega učenja in iz področja tujejezikovnega izobraževanja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med odraslimi slušatelji jezikovnih tečajev na jezikovnih šolah v Podravski regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati najpogostejše razloge za udeležbo na jezikovnih tečajih, didaktične značilnosti jezikovnega tečaja, jezikovne kompetence, ki so jih tečajniki pridobili med jezikovnim tečajem, ter vpliv jezikovnega tečaja na vseživljenjski razvoj posameznika, pri čemer nas je zanimalo kako je jezikovni tečaj vplival na vsakdanje življenje tečajnika, kulturno zavest in mobilnost tečajnika. Pri razlogih za udeležbo na jezikovnem tečaju, jezikovnih kompetencah in vseživljenjskem razvoju posameznika smo preverjali obstoj razlik glede na starost, dokončano stopnjo izobrazbe in status tečajnika. Pri didaktičnih značilnostih pa smo predstavili samo osnovno in deskriptivno statistiko. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da so med najpogostejšimi razlogi za udeležbo na jezikovnem tečaju nov izziv in delo v tujini, najmanj tečajnikov pa se je udeležilo jezikovnega tečaja zaradi napotitve delodajalca. Ugotovili smo tudi, da so učitelji tujega jezika na jezikovnih tečajih visoko didaktično usposobljeni in da so podobno zastopane tako aktivne kot tudi pasivne učne metode. Prav tako smo ugotovili, da tečajniki z nižjo izobrazbo občutijo večje spoštovanje v družbi kot tisti z višjo dokončano stopnjo izobrazbe zaradi obiska jezikovnega tečaja. Pri zaposlenih osebah je jezikovni tečaj vplival na napredovanje v službi. Jezikovni tečaj je vplival na kulturno zavest pri tečajnikih z nižjo izobrazbo in pri osebah nad 50 let ter prispeval k izobraževanju v tujini pri mlajših tečajnikih do 30 let s študentskim statusom.
Keywords: vseživljenjsko učenje, ključne kompetence, neformalno učenje tujih jezikov, jezikovni tečaji, jezikovne šole
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1478; Downloads: 211
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
USPEŠNOST OTROK V ŠOLI V POVEZAVI Z JEZIKOVNO SOCIALIZACIJO V ZGODNJEM OTROŠTVU S POUDARKOM NA DVOJEZIČNOSTI
Kristina Koter, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge Uspešnost otrok v šoli v povezavi z jezikovno socializacijo v zgodnjem otroštvu s poudarkom na dvojezičnosti je bil prikazati povezavo med jezikovno socializacijo otrok in njihovo uspešnostjo v šoli ter prav tako osvetliti, ali se tudi različna struktura dvojezičnosti pri otrocih izraža na njihovi šolski uspešnosti. V ta namen smo v teoretičnem delu prikazali šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo, opredelili lingvistični determinizem, torej govor, jezik in jezikovni kod ter njihovo povezavo z družbenim slojem in šolsko uspešnostjo ter na koncu prikazali še dvojezično izobraževanje na območju Pomurja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Dvojezični osnovni šoli I Lendava v šolskem letu 2014/2015. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci 5. in 8. razredov, ki so bil prisotni na dan anketiranja. V vzorcu je tako sodelovalo 89 učencev. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja, s katerimi smo ugotavljali socialno-ekonomski status učencev, vprašanja s katerimi smo ugotavljali uspešnost v šoli, vprašanja kjer smo ugotavljali osebno vpletenost v dvojezični model uporabe jezikov ter na koncu še krajša pisna naloga, s katero smo ugotavljali jezikovno spretnost učencev. Vse štiri dejavnike (nivo socialno-ekonomskega statusa, nivo učne uspešnosti, nivo dvojezičnost ter nivo jezikovnih kompetenc) smo v empiričnem delu analizirali ter ugotavljali povezanost med določenimi spremenljivkami. Ugotovili smo, da obstaja povezava med socialno-kulturnim okoljem ter jezikovnimi kompetencami ter prav tako povezava med jezikovnimi kompetencami in uspešnostjo v šoli. Pri dejavniku dvojezičnosti nismo uspeli prikazati povezave med pretežno uporabo madžarskega jezika in uspešnostjo v šoli. Smo pa preverjali in dokazali statistično pomembno povezanost med dvojezičnostjo in jezikovnimi kompetencami. Izkazalo se je, da imajo učenci, ki v domačem okolju uporabljajo pretežno madžarski jezik tudi nižji nivo jezikovnih kompetenc v slovenščini.
Keywords: lingvistični determinizem, uspešnost v šoli, socialno-ekonomski status, jezikovne kompetence, dvojezičnost
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1335; Downloads: 180
.pdf Full text (1,66 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica