| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Keywords: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Published: 12.10.2009; Views: 3676; Downloads: 490
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
USVAJANJE JEZIKA PRI OTROCIH
Urška Kurmanšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti usvajanje jezika pri otrocih, osnovne pogoje in stopnje le-tega in razložiti Chomskyijev pogled na jezikovno prirojenost in njegovo prepričanje, da učenje jezika ni nekaj, kar bi se otrok naučil, ampak da se mu enostavno zgodi na poti v razvoju v za to primernem socialnem okolju. Temu sledi razlaga Chomskyijeve in Skinnerjeve teorije o usvajanju jezika z namenom, da se poudarijo njuna različna pogleda na ta proces. Diplomska naloga je tako osredotočena na glavni teoriji o usvajanju jezika. Da bi lahko zagovarjala Chomskyijev pogled, ki trdi, da je za uspešno usvajanje jezika potrebna interakcija med prirojenimi danostmi za usvajanje jezika in otrokovim jezikovnim okoljem, zoperstavljam dve teoriji. To sta dve prevladujoči teoriji: Chomskyijev nativizem in Skinnerjev behaviorizem. Zbrani podatki govorijo v prid Chomskyijevi tezi, torej temu, da se ljudje rodimo biološko opremljeni za učenje jezika in razložijo njegovo teorijo o mehanizmu za usvajanje jezika — vrojen mehanizem oziroma proces, ki omogoča učenje jezika. Na drugi strani pa Skinner, ki mu Chomsky odločno nasprotuje, preprosto razlaga, da se otroci učijo jezik skozi posnemanje govorice odraslih. Pri tem pa so pozitivno nagrajeni za pravilne odgovore in kaznovani za nepravilne oziroma neprimerne odgovore. Vendar pa Chomsky poda kar lepo število prepričljivih argumentov, ki trdijo, da gre pri usvajanju in učenju jezika za več kot samo spodbudo in posnemanje govora odraslih. Otroci se jezika naučijo hitro in zlahka kljub temu, da je input, ki so mu izpostavljeni, nezadosten, in kljub kompleksnosti in abstraktnosti njegovega ustroja, za katerega si je težko predstavljati, da ga otrok v veliki meri osvoji že pri starosti treh let, ko kognitivno še ni dovolj razvit za druge naloge. Moje mnenje je, da je to mogoče pojasniti le s prirojenostjo jezikovnih sposobnosti.
Keywords: jezik, vrojen, vrojenost, pridobivanje jezika, mehanizem za usvajanje jezika, jezikovna zmožnost, univerzalna slovnica
Published: 13.07.2010; Views: 2641; Downloads: 248
.pdf Full text (350,21 KB)

3.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Keywords: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Published: 24.01.2011; Views: 2630; Downloads: 229
.pdf Full text (4,13 MB)

4.
Primerjava razvoja jezikovne sporazumevalne zmožnosti slepih in slabovidnih v institucionaliziranem izobraževanju in programih inkluzije
Mateja Forte, 2015, review article

Abstract: Prispevek je raziskava s področja uporabnega jezikoslovja. Osnova predstavljene vsebine je jezikovna sporazumevalna zmožnost oziroma vprašanje njenega razvoja pri slepih in slabovidnih. Metodologija, uporabljena pri raziskavi, je tako primarne kot sekundarne narave. Sekundarna so teoretična izhodišča iz jezikoslovja, psihologije, medicine, pedagogike in specialne pedagogike. Primarno gradivo pa sestoji iz dveh delov. Prvi je primerjava modelov poučevanja slepih in slabovidnih v rednih šolah in specializirani instituciji. Drugi del pa predstavlja poglobljeno analizo, narejeno na podlagi štirih strukturiranih intervjujev. Rezultati analize predstavljajo odgovor na vprašanje o razliki razvitosti jezikovne sporazumevalne zmožnosti slepih in slabovidnih glede na model izobraževanja.
Keywords: jezikovna sporazumevalna zmožnost, razvoj, slepi in slabovidni, zavodi, inkluzivno šolstvo
Published: 22.09.2017; Views: 197; Downloads: 39
.pdf Full text (156,40 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica