| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
JEZIK MLADOSTNIKOV V SMS-IH V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Sanja Antolič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vsak dan se srečujemo z različnimi elektronskimi mediji, ki so nepogrešljiv pripomoček vsakega posameznika. Računalnik, telefon, mobilni telefon, tablica in drugi omogočajo komunikacijo na vsakem koraku, bodisi v službi, doma, na kavi s prijatelji. Najbolj razširjena aparatura je vsekakor mobilni telefon. Ta omogoča posameznikom govorno ali pisno komunikacijo, dostop do spleta, pošiljanje slikovnega in zvočnega gradiva ter vrsto drugih funkcij. SMS-i so zaradi svoje raznovrstnosti in barvitosti z jezikoslovnega vidika raziskovalcem zelo zanimivi, saj v pisno komunikacijo vrivajo govorne značilnosti in s tem prinašajo spremembe na področju knjižnega in neknjižnega jezika, kjer je prvi primarno pisen, drugi pa govorjen. Mladostniški SMS-i tako poleg neknjižne forme tvorijo SMS-e z na novo sprejetimi formami, besedami, znanimi ožjemu krogu, emotikoni in podobno. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu je opisana komunikacija nasploh, pobliže pa pregledana SMS-komunikacija ter jezikovna podoba SMS-ov. Dalje sledijo izvlečki in analiza strokovnih člankov na izbrano temo. Drugi del zajema 315 SMS-ov, ki so jih napisali osnovnošolci, stari od 12 do 14 let. Konkretni SMS-i prikazujejo torej podobo jezika, ki se danes pojavlja na področju Posavja. Prav tako v analizo sodijo tudi nejezikovne značilnosti SMS-ov.
Keywords: SMS, SMS-komunikacija, emotikon, jezikovna podoba SMS-ov, govorna in pisna komunikacija, krajšanje besed
Published: 15.07.2014; Views: 722; Downloads: 125
.pdf Full text (1,62 MB)

2.
PODOBE MEDKULTURNIH IDENTITET V PROZI BRINE SVIT
Sara Prevolnik, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Podobe medkulturnih identitet v prozi Brine Svit se osredotoča na raziskovanje podob Drugega oziroma Tujega v književnosti, na literarne like, ki so del dveh ali več kultur, ter na temo nacionalne in jezikovne identitete v literarnem opusu izbrane pisateljice. Brina Svit namreč velja za slovensko in francosko pisateljico, ki že od leta 1980 živi v Parizu. Življenje na dveh straneh, med Francijo in Slovenijo, jo je postavilo v medkulturni položaj, hkrati s tem pa je povezana tudi njena identitetna zadrega. Pisateljičina posebnost je prestop iz maternega jezika v tuji jezik, saj je z romanom Moreno (2003) oziroma natančneje z novelo Poletje, ko je imela Marina telo (2001) začela pisati v francoščini. V prvem delu magistrskega dela je s strokovno literaturo predstavljena teorija, s katero je podkrepljena analiza literarnega opusa Brine Svit v drugem, obsežnejšem delu. Analiza literarnih del je namreč pokazala, da se v vseh pojavlja tematizacija tujstva, ki se izoblikuje v razmerju med domovino in tujino in je prav tako povezana s problemi medkulturne družbe pri literarnih likih. Za pomembnega se izkaže tudi literarni prostor, ki je v primeru obravnave romanov Brine Svit postavljen izven meja domovine Slovenije, kar je bistvenega pomena za opazovanje podob o Drugem. Podobnost med obravnavanimi romani je tudi ta, da so literarni liki razpeti med dve domovini, dve kulturi in dva jezika. Izkazalo se je še, da se v večini literarnih del prepletata jezikovna in nacionalna dvojnost, kar pa ni presenetljivo, saj je pisateljica primer dvojne identitete ¬̶ slovenske in francoske.
Keywords: Brina Svit, podoba Drugega, tujstvo, medkulturnost, nacionalna identiteta, jezikovna identiteta
Published: 12.08.2016; Views: 691; Downloads: 158
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica