| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
3.
Diskurzna konstrukcija čustev v romanu The Perks of Being a Wallflower
Gašper Virtič, 2018, master's thesis

Abstract: Obdobje odraščanja in najstništva je najbolj občutljivo obdobje za človeka. V tem obdobju se človek oblikuje, obtesa, zelo je dojemljiv za vplive iz okolice, vplive staršev, sošolcev, vrstnikov. Glede na to, da je veliko problemov, s katerimi se odraščajoči človek sooča, neobravnavanih in še vedno veljajo za tako imenovano tabu temo, želimo le-te postaviti v ospredje s pomočjo glavnega lika v zgodbi. Analiza je pokazala, da je s pomočjo posebnega modela za obravnavo omenjenih čustev v romanu, mogoče sestaviti karakterni oris glavnih likov v zgodbi, konec koncev pa tudi najti povezavo s sabo, svojimi spomini iz mladosti, bodisi lepimi bodisi travmatičnimi. Vsebina magistrskega dela zajema jezikoslovno in diskurzno analizo čustev v romanu The Perks of Being a Wallflower. Analiza temelji na jezikovnem modelu funkcijsko-sistemske slovnice (npr. Halliday 1994), ki predpostavlja, da vsak stavek v besedilu opisuje neko stanje oziroma proces, včasih fizično aktivnost/stanje ali psihično aktivnost/stanje, tako da vzorci iz stavkov gradijo vsebino besedila kot celote. Tematika izbrane knjige je aktualna, privlačna in popularna med mladimi, zato smo se odločili za analizo prav tega besedila. Skušali smo ugotoviti, kako knjiga skozi diskurz (opisi udeležencev, leksikalne povezave med njimi, uporaba čustvenih izrazov v opisih) prikazuje travmo osrednjega lika in njen vpliv nanj skozi zgodbo in kako se odraža v njegovih reakcijah, počutjih in odnosih z drugimi.
Keywords: diskurzna analiza, jezikoslovje, model funkcijsko-sistemske slovnice, Stephen Chbosky
Published: 19.09.2019; Views: 424; Downloads: 51
.pdf Full text (2,02 MB)

4.
Feminativi v slovenskem jeziku
Tjaša Markežič, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Stališče družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim se odraža na posameznih ravneh življenja, tudi v jeziku. Dejstvo, da se namesto ženskih poimenovanj za bitja uporabljajo moška, lahko razložimo s tem, da ima slovnični spol možnost posploševanja. V Sloveniji se je začelo o tem razmišljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v nekaterih drugih državah pa že prej; ena od rešitev za neseksistično rabo jezika so feminativi. Tvorjenje le-teh je tipična besedotvorna možnost slovenščine in tudi drugih (slovanskih) jezikov, pri čemer je mogoča tvorba iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Feminativi se v slovenščini po teoriji Jožeta Toporišiča tvorijo na dva načina: (a) z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola; (b) z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi. V pričujoči doktorski disertaciji nas zanima družbena prepoznavnost žensk, kot jo razberemo iz slovenskega jezikovnega sistema. Besedotvorje namreč omogoča prepoznavanje zakrite ali izražene družbene hierarhizacije. Namen je bil ugotoviti funkcijsko produktivnost feminativnih obrazil in njihovo pojavnost potrditi s pomočjo jezikovnih priročnikov in korpusov. Feminativi se sicer po Toporišiču (2004) lahko tvorijo z naslednjimi priponskimi obrazili: -a/-á, -ica/-íca, -ja, -ulja, -inja/-ínja, -ka, -ovka in -íčna. To velja za tvorbo iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Za raziskavo feminativne tvorbe v slovenščini smo uporabili različne jezikovne vire in ugotovili, da se v novejših virih pojavljajo še druga priponska obrazila, s katerimi tvorimo feminative, pri čemer nekatera nastopajo samo kot dodajalna, druga pa zgolj kot zamenjevalna. Raziskovali smo, kateri način tvorjenja feminativov v slovenščini prevladuje, z dodajanjem feminativnega priponskega obrazila samostalniku moškega spola ali z zamenjavo moškospolskega obrazila z ženskospolskim. Disertacija opozarja tudi na variantna feminativna obrazila (dve različni obrazili ali več ob enakem pomenu in podstavi). Pri analizi gradiva se je nabralo veliko število feminativov, kjer sta se ob isti podstavi pojavili dve ali več variantnih priponskih obrazil. Primerjava tovrstnih tvorjenk glede na kvalifikatorje v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu je pokazala njihovo slogovno zaznamovanost, večpomenskost in možnost zamenljivosti, korpusna analiza pa prikazuje njihovo pogostnost; glede na vse našteto bomo predlagali ustreznejši feminativ. Nadaljnja analiza dokazuje, da k večini moškospolskih poimenovanj bitij v sodobnem knjižnem jeziku feminativ že obstaja ali pa njegovo obliko lahko predvidimo. V posebnem poglavju smo obravnavali tvorbo feminativov iz lastnoimenske podstave. Proučevali smo ženskospolska poimenovanja za prebivalke, zbrana v slovarskem delu Slovenskega pravopisa kot podiztočnice pri zemljepisnih lastnih imenih, in priimkovne feminative, prav tako zbrane po Slovenskem pravopisu, analizo pa smo obogatili s korpusnimi podatki. Pri analizi prvih se kot najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo še vedno kaže obrazilo -ka, pri priimkih pa opažamo zlasti, da je ženska kot družbeno bitje še vedno zapostavljena, priimkovni feminativi iz korpusa Gigafida pa izražajo izrazito negativno konotacijo. V slovenskem besedotvorju so raziskave feminativov redke, celovite predstavitve in pregleda pa do zdaj sploh ni bilo. Gre za razvijanje novih besedotvornih spoznanj, ki so lahko povezana z družbeno realnostjo.
Keywords: jezikoslovje, besedotvorje, feminativ, priponsko obrazilo
Published: 10.04.2019; Views: 1341; Downloads: 218
.pdf Full text (5,88 MB)

5.
Primerjava jezikovne zmožnosti gluhih/naglušnih učencev z jezikovno zmožnostjo slišečih učencev
Eva Visinski, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko gluhote in naglušnosti v odvisnosti govorno-jezikovnega razvoja posameznika. Raziskovanje se osredotoča na primerjavo jezikovne zmožnosti slišečih učencev z usvajanjem govorno-jezikovnega razvoja gluhih/naglušnih učencev. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na dve temeljni enoti: prva obravnava problem gluhote in naglušnosti, razloge za nastanek, posledice te vrste invalidnosti, način dela gluhih/naglušnih učencev v šoli, prilagoditve za učitelja in slušne pripomočke ter način njihovega delovanja. Drugi del je namenjen jeziku, in sicer so natančneje opredeljena področja pravopisa, slovnice in stilistike. Sledi poglavje o že obravnavanih neustreznosti s področja jezikoslovja v soodvisnosti gluhote in naglušnosti, ki je bila opravljena na srednješolcih. Ugotovljeno je bilo, da se največ napak pojavlja na področju skladnje in govora, vendar so bili analizirani učenci, ki se šolajo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Druga analiza je bila opravljena na učencih, ki nosijo slušni aparat in je potrdila, da je govorno-jezikovni razvoj gluhih/naglušnih učencev, še posebej področje slovnice, odvisen od časa vstavitve polževega vsadka (prej je aparat vstavljen, lažji in večji je napredek). Empirični del magistrskega dela je namenjen primerjavi govorno-jezikovnega razvoja slišečih učencev z gluhimi/naglušnimi. Gre za populacijo učencev od 7. do 9. razreda. Oboji obiskujejo isto osnovno šolo, vendar so gluhi in naglušni deležni strokovne pomoči s strani mobilne logopedinje. Analizirana besedila so razdeljena na govorna in zapisana, kjer je pri zapisanih besedilih izpostavljenih vsega skupaj 52 neustreznih besed slišečih učencev in 35 besed gluhih/naglušnih učencev. Teme so bile izbrane naključno. Poleg posamezne neustrezne besede je v tabeli zapisana ustrezna različica. Govorjena besedila so nastala s pomočjo govornih nastopov posameznikov, teme so bile določene s strani učitelja za slovenski jezik. Največ neustreznosti se pojavlja na področju pravopisa in skladnje, uporabljenih je veliko narečnih besed in slengizmov. Ugotovljeno je, da lahko gluhi/naglušni v primerljivem starostnem obdobju dosegajo enake rezultate kot slišeči učenci.
Keywords: gluhota, naglušnost, slušni pripomočki, jezikoslovje, pravopis, slovnica, besedilne vrste, primerjava
Published: 21.11.2018; Views: 447; Downloads: 77
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
Lipa in pesem kot ključni besedi turističnega diskurza
Tina Peruš, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava jezikoslovno tematiko, ki upošteva prepletenost jezika in kulture; s kulturološkim pristopom smo utemeljili leksema lipa in pesem kot ključni besedi v turističnih besedilih. V magistrskem delu smo opredelili vlogo, ki sta jo omenjeni prvini zavzemali v kulturi slovenskega naroda in ju tako umestili v kontekst slovenske kulture, nato pa z jezikoslovnim raziskovanjem, pri čemer smo uporabili korpusno metodo, preučili, kako sta leksema zastopana v specializiranem korpusu TURK in v referenčnem korpusu Gigafida. S pridobljenimi rezultati smo potrdili pomembno vlogo lipe in pesmi v slovenski kulturni dediščini, kar odraža jezik, saj oba leksema nastopata v številnih kolokacijah, tvorita frazeološki grozd ter imata razvejano besedno družino oziroma izkazujeta veliko besedotvorno produktivnost. Izkazalo se je, da izmed obeh leksemov pesem izstopa v številu pojavnic v Gigafidi, prav tako pa po raznolikosti in številčnosti frazeoloških enot. Kljub večji zastopanosti omenjenega leksema lahko zatrdimo, da sta obe prvini tesno povezani s slovenstvom, zato ju lahko pojmujemo kot ključni besedi slovenskega turizma, obenem pa tudi slovenske kulture.
Keywords: lipa, pesem, kulturološko jezikoslovje, ključna beseda, turistični diskurz, korpus
Published: 15.10.2018; Views: 476; Downloads: 41
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
Slovensko pravorečje kot samostojna kodifikacijska knjiga?
Hotimir Tivadar, 2018, original scientific article

Abstract: Slovensko pravorečje je premalo obravnavano v slovenskem jezikoslovju, načeloma samo v okviru pisnih slovarjev in pravopisa ter znanstvene slovnice. Javni nastop v slovenskem jeziku je danes nujnost in realnost skoraj vsakega govorca, ki javno deluje v okviru Slovenije, zato se bomo morali tudi jezikoslovci posvetiti slovenskemu javnemu govoru in ga ne prepustiti samo spontanemu delovanju in osebnemu jezikovnemu občutku. V članku utemeljujem potrebo po izdaji sodobnega (akademijskega) pravorečja, oblikovanega na osnovi kodifikacijske tradicije, sodobnih raziskav in opisa govora iz sodobnih javnih besedil.
Keywords: slovenščina, pravorečje, govor, retorika, jezikoslovje
Published: 11.10.2018; Views: 1398; Downloads: 73
.pdf Full text (489,45 KB)
This document has many files! More...

8.
Ranko Matasović, 2016: Lingvistička povijest Europe. Zagreb: Matica hrvatska. 339 str.
Krunoslav Puškar, 2016, review, book review, critique

Keywords: ocene knjig, recenzije, Ranko Matasović, lingvistika, jezikoslovje
Published: 27.02.2018; Views: 742; Downloads: 92
.pdf Full text (394,90 KB)
This document has many files! More...

9.
Sodobni pristop k jezikovnemu svetovanju v gledališču na Slovenskem
Martin Vrtačnik, Hotimir Tivadar, 2017, original scientific article

Abstract: Članek predstavi različne pristope glede jezikovnega svetovanja v dramskem gledališču. V okviru zgodovine gledališkega lektorstva izpostavi pomen modernega dramaturškega koncepta pri oblikovanju sodobnega odrskega govora. Na podlagi uprizoritve besedila Generacije (1977) Dušana Jovanovića prikaže jezikovni nazor dramaturga in lektorja Marka Slodnjaka, ki je presegel takratno konservativnost v odrskem govoru. Slodnjakov jezikovni nazor in kritiški odzivi na Generacije so izhodišče za oblikovanje novega modela jezikovnega svetovanja v okviru odrskega govora, temelječega na kognitivizmu.
Keywords: slovenščina, odrski govor, normativnost, kognitivno jezikoslovje, dramsko gledališče, jezikovno svetovanje
Published: 27.02.2018; Views: 566; Downloads: 91
.pdf Full text (486,69 KB)
This document has many files! More...

10.
70 let profesorice Božene Tokarz, dopisne članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Marko Jesenšek, 2017, other component parts

Keywords: biografije, jezikoslovje, znanstvenice, raziskovalke
Published: 27.02.2018; Views: 444; Downloads: 57
.pdf Full text (241,51 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica