| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 543
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza pomena in znanja italijanskega jezika pri turističnih ponudnikih Posavja : magistrsko delo
Tanja Hlebec, 2023, master's thesis

Abstract: Italija je eden izmed najpomembnejših emitivnih trgov za Slovenijo, zato smo želeli raziskati, kakšen pomen turistični ponudniki Posavja pripisujejo znanju tujih jezikov, in preveriti, kako komunicirajo s tujimi turisti na splošno ter kako poteka komunikacija z italijanskimi turisti. V nalogi smo predstavili tržni profil Italije in z raziskavo ugotovili, kako sta prilagojeni ponudba in komunikacija za italijanske turiste ter na katerih področjih se lahko turistični ponudniki Posavja izboljšajo, kar bi posledično prispevalo k večji kakovosti občin in cele regije. V današnjem času globalizacije in nenehnih sprememb je pomembno, da se posamezniki ter podjetja jezikovno in kulturno prilagajajo, saj imajo tako več možnosti za uspešnost pri poslovanju. Na osnovi raziskave, ki smo jo izvedli v sklopu naloge, smo poskušali oblikovati priporočila za turistične ponudnike, kako naj bi v prihodnosti izboljšali svojo komunikacijo v italijanskem jeziku.
Keywords: turizem, Posavje, tuji jezik, italijanski jezik
Published in DKUM: 15.07.2024; Views: 37; Downloads: 2
.pdf Full text (1,76 MB)

2.
Deutsch als Fremdsprache im Beruf : soziophonetische Merkmale bei lokalen deutschprachigen Reiseführern in der slowenischen Region Steiermark
Ajda Kavšak, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava sociofonetične značilnosti lokalnih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem, ki so se nemščine učili kot tujega jezika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izgovorne značilnosti izbranih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem z izgovornimi značilnostmi standardne nemščine ter primerjati izgovorne značilnosti ženskih in moških vodnikov. Teoretični del magistrske naloge vsebuje uvod v pojme fonetike, fonologije in sociofonologije ter kratek pregled značilnosti slovenskega jezika, njegovih posebnosti in narečij s poudarkom na narečju štajerske regije v Sloveniji. Nadalje sledi krajši pregled značilnosti slovenskega knjižnega jezika, njegovih posebnosti in narečij, pri čemer se osredotočamo na narečje štajerske pokrajine v Sloveniji, od koder prihajajo intervjuvani turistični vodniki. V nadaljevanju so predstavljene specifike nemškega knjižnega jezika, njegove fonetične značilnosti, pravila izgovarjave in znane tipične napake tujcev pri govoru nemščine. Teoretični del zaključujejo poglavja o podobnostih in razlikah slovenskega in nemškega jezika ter prikaz že poznanih rezultatov podobnih študij, ki so bile opravljene na nemško govorečih območjih. Empirični del vsebuje predstavitev metode, načina zbiranja jezikovnega gradiva in akustično analizo intervjujev, ki smo jih opravili z lokalnimi turističnimi vodniki na slovenskem Štajerskem. Dobljene rezultate analize smo najprej primerjali z že obstoječimi študijami o spolno specifičnih razlikah v nemškem jeziku in kontrastivnimi nemško-slovenskimi študijami, hipoteze pa smo ovrednotili na podlagi rezultatov in primerjav. Temu sledijo predstavitve možnih nadaljnjih raziskav.
Keywords: Nemščina kot tuji jezik, sociofonetika, fonetika, turistični vodniki, slovenska Štajerska
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 25; Downloads: 6
.pdf Full text (3,79 MB)

3.
Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencev
Jana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2023, published scientific conference contribution abstract

Keywords: slovenščina kot tuji jezik, glasoslovne težave, izgovorjava, bosanski priseljenci, jezikovne interference, jezikovna integracija
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 142; Downloads: 10
.pdf Full text (3,52 MB)
This document has many files! More...

4.
Rokopis učitelja Bertalana Koczuvana iz leta 1879/80 Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. 1879/80. Koczuván Bertalan, učitelj
Marko Jesenšek, 2023, original scientific article

Abstract: V razpravi predstavljam rokopis Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. Ižakovski učitelj Bertalan Koczuván (Jernej Kocuvan) ga je začel pisati v šolskem letu 1879/80. Učbenik s področja domoznanstva (o domovini in dolžnostih državljanov) je bil namenjen za poučevanje otrok v vaški/bogojinski šoli, vendar je ostal nedokončano delo – obsega šestindvajset strani lepopisa, jezikovno je nadnarečen in poskuša slediti normi in predpisu novoslovenščine, pisava pa je slovenica z zelo redkimi zapisi sičnikov in šumevcev v ogrici.
Keywords: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 169; Downloads: 11
.pdf Full text (7,31 MB)
This document has many files! More...

5.
Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele garde
Natalia Kaloh Vid, Mihaela Koletnik, 2023, original scientific article

Abstract: Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.
Keywords: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 115; Downloads: 10
.pdf Full text (1,22 MB)
This document has many files! More...

6.
Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary school
Ines Voršič, Dragica Haramija, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 145; Downloads: 16
.pdf Full text (407,16 KB)
This document has many files! More...

7.
Prevajalce poučujemo jezik drugače, mar ne?
Melita Koletnik, Andrej Kirbiš, Simon Zupan, 2023, original scientific article

Abstract: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019). Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Keywords: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 263; Downloads: 12
.pdf Full text (412,83 KB)
This document has many files! More...

8.
Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primera
Gjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 233; Downloads: 12
URL Link to full text

9.
Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) : magistrsko delo
Daniela Kočar, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) raziskuje prvi prekmurski časopis, ki je v Budimpešti izhajal pod uredništvom Imreta Agustiča, in sicer v času, ko se je že izoblikoval enoten slovenski knjižni jezik, obenem pa se je še objavljalo tudi v prekmurščini. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je jezikovna podoba rubrike Kratkočasnik, ki vsebuje šale, pogosto zapisane v obliki dvogovorov. V teoretičnem delu so predstavljene splošne značilnosti časopisa Prijatel, urednik, posamezne rubrike, uporabljeni črkopis, jezik in pomen časopisa. V empiričnem delu sem s pomočjo treh ohranjenih številk časopisa Prijatel iz leta 1878 najprej podala vsebinske značilnosti izbrane rubrike in pojasnila humorne učinke, nato pa sem analizirala pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, leksikalne in skladenjske značilnosti v rubriki Kratkočasnik. S tem sem preverila, ali so besedila še zapisana v knjižni prekmurščini. Preverila sem tudi prisotnost uporabljenih leksemov v Slovarju stare knjižne prekmurščine (Novak 2006) in tako ugotavljala kontinuiteto rabe značilno prekmurskega besedja. Na podlagi izvirnika sem ob koncu naredila še diplomatični in kritični prepis besedil ter znotrajjezikovni prevod v sodobno knjižno slovenščino. S tem sem besedila pripravila za morebitne nadaljnje raziskave, s prevodom pa sem omogočila tudi njihovo širše razumevanje.
Keywords: časopis Prijatel, Imre Agustič, rubrika Kratkočasnik, jezikovna analiza, prekmurski jezik, humor, diplomatični prepis, kritični prepis, znotrajjezikovni prevod
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 164; Downloads: 18
.pdf Full text (1,92 MB)

10.
Izzivi in prednosti uporabe mobilnih aplikacij v dostopnem turizmu : razumevanje percepcije uporabnikov znakovnega jezika
Marica Ilić, 2024, master's thesis

Abstract: V zaključnem delu smo raziskali prilagojenost turistične ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V raziskavo smo aktivno vključili uporabnike slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V teoretičnem delu smo sprva opredelili, kaj je gluhota, kdo so uporabniki znakovnega jezika, kakšen je njihov položaj v družbi ter kakšne so njihove pravice. Razjasnili smo pojem dostopnega turizma na splošno in posebej za uporabnike SZJ. S pomočjo dvofaznega raziskovalnega načrta smo najprej izvedli fokusno skupino med uporabniki SZJ, ugotovitve pa so nam pomagale pri zasnovi anketnega vprašalnika, na katerega so pozneje odgovorili 104 uporabniki SZJ. Od tega so bili trije anketni vprašalniki neveljavni, tako da je naš vzorec obsegal 101 anketiranega. Prišli smo do ugotovitev, da turistične storitve niso dovolj prilagojene uporabnikom SZJ in da jim največjo oviro pri samostojnem potovanju predstavlja komunikacija. K temu prispeva še dejstvo, da turistični delavci ne poznajo SZJ, vendar sta jim pomembnejši kot SZJ empatija in potrpežljivost. Na potovanjih pogosto uporabljajo mobilne aplikacije in so jim vizualni elementi zelo pomembni. Iz tega je nastala naša ideja, da ustvarimo aplikacijo, ki bi jo uporabniki SZJ uporabljali kot podporo na potovanjih. Predlagamo, da nova aplikacija vsebuje vizualne informacije v znakovnem jeziku, prevajalnik v slovenščino, seznam društev gluhih in naglušnih v Sloveniji, na katere se lahko obrnejo med potovanjem, in druge pomožne elemente.
Keywords: dostopni turizem, znakovni jezik, mobilne aplikacije, dostopnost, uporabniki slovenskega znakovnega jezika
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 141; Downloads: 19
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 14.73 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica