| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Regeneracija območja Ivarčkega jezera
Lea Podvratnik, 2020, master's thesis

Abstract: Ivarčko jezero je naravno jezero, ki je s svojimi 645-timi metri najnižje slovensko ležeče alpsko jezero. Nekoč je bilo znano kot biser Koroške, a danes propada. Le redko se mu še približa naključni mimoidoči, čeprav so še nedavno sem zahajale množice turistov. Na tem območju želimo poustvariti duh starega časa. Zasnujemo arhitekturo – restavracijo in wellness center, ki ne bosta obremenjevala narave, temveč bosta z njo sobivala. Postavljena bosta izključno na mestih, kjer so že bili storjeni posegi v naravo. Sledili smo načelu, da narava narekuje arhitekturo, določa njeno gradnjo in prevlada nad njo.
Keywords: arhitektura, regeneracija, Ivarčko jezero, Kotlje, wellness
Published: 07.02.2020; Views: 566; Downloads: 187
.pdf Full text (69,57 MB)

2.
Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru
Laura Čater, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili geografski pregled Velenjske kotline, pri čemer smo osrednjo pozornost namenili Velenjskemu jezeru. Razvoj območja so zaznamovali premogovništvo, energetika in industrija, ki so se najintenzivneje razvijali v drugi polovici 20. stoletja. Pri tem velja izpostaviti leto 1986, ko je bilo izkopanih rekordnih 5,1 milijona ton premoga, kar pa ne bi bilo mogoče brez izgradnje Termoelektrarne Šoštanj, ki še danes velja za prepoznavni znak Velenjske kotline. Močno izkoriščanje premoga je pustilo številne okoljske posledice. Območje se je začelo počasi ugrezati, v najnižjih delih ugreznin pa se je začela zbirati voda. Tako so nastala t. i. ugrezninska jezera, med katerimi je največje in najbolj prepoznavno Velenjsko jezero. Območje Velenjskega jezera je v preteklosti veljalo za izrazito degradirano okolje, ki so ga z rekultivacijo spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. Del obale Velenjskega jezera so spremenili v t. i. Velenjsko plažo, kjer so obiskovalcem na voljo številne vodne in obvodne dejavnosti, najbolj obiskana pa je sprehajalna pot ob jezeru. Število obiskovalcev v Mestni občini Velenje se iz leta v leto povečuje, za kar je zaslužen tudi razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, ki prav tako vpliva na boljšo infrastrukturno opremljenost Velenja in spodbuja razvoj ostalih gospodarskih panog v regiji. V ta namen želijo v prihodnosti realizirati tri projekte, s katerimi bodo izboljšali kakovost preživljanja prostega časa in vplivali na privlačnost destinacije. Ob Velenjskem jezeru bo v prihodnosti stal prireditveni prostor z velikim odrom, ki bo namenjen številnim športnim, glasbenim, kulturnim in drugim zabavnim dogodkom. Na gladini jezerske vode nameravajo postaviti plavajoče hotelske namestitve, s katerimi želijo v Velenju vzpostaviti stacionarni turizem. S takšnim razvojnim trendom naj bi Velenjsko jezero kmalu sodilo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji.
Keywords: naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Velenjske kotline, Velenjsko jezero, Velenjska plaža, turistična ponudba, aktualni projekti
Published: 20.12.2018; Views: 513; Downloads: 99
.pdf Full text (4,16 MB)

3.
Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi
Zala Kos, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi je glavna nit diplomskega dela. Tematika se mi zdi zanimiva, ker je kopalno jezero prvo takšne vrste v Sloveniji. Sam nastanek oziroma izgradnja ima še večji pomen, ker je projekt sofinanciran s pomočjo skladov Evropske unije, natančneje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zdi se mi pomembno, da se državljani Slovenije zavedamo pomena vključenosti v Evropsko unijo, da vemo kakšne so naše pravice in dolžnosti in da razumemo kaj in kako je potrebno, da se takšen relativno velik projekt realizira. Projekt kopalno jezero je projekt s katerim želi občina Radlje ob Dravi doseči večjo konkurenčnost, želi biti inovativna in ponuditi nov, turistom privlačen turistični produkt. Projekt predstavlja ključni del diplomskega dela. Ugotavljam, da je Projekt Kopalno jezero privlačen, tako za turiste, kot tudi domačine. Kopalno jezero skupaj s pomoli ob reki Dravi, ribnikom Reš, kamp hiškami in gostinskim lokalom zaokroža celostno podobo lokacije. Lastnica Vodnega parka Radlje ob Dravi ostaja občina Radlje ob Dravi, ker pa le-ta ne želi opravljati tržne dejavnosti, prepušča upravljanje Vodnega parka Radlje ob Dravi in ostalo ponudbo v povezavi z Vodnim parkom najemojemalcu.
Keywords: Kohezijska politika, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropska unija, Občina Radlje ob Dravi, Projekt Drava kot priložnost, Projekt Kopalno jezero, turizem
Published: 03.12.2018; Views: 993; Downloads: 58
.pdf Full text (805,93 KB)

4.
Razvoj turistično-rekreacijskega centra ob načrtovani zajezitvi Vonarskega jezera
Vito Virant, 2018, master's thesis

Abstract: Avtor magistrskega dela obravnava problematiko Vonarja, v preteklosti umetno zajezenega jezera, ki se je izpraznilo zaradi onesnažene vode ter postopoma naravno preoblikovalo v mokrišče. Cilj je ponovna zajezitev, revitalizacija jezera in postavitev primerne infrastrukture, ki bo podpirala trajnostni razvoj ter hkrati pospešila turistični razvoj širšega območja. V teoretičnem delu avtor predstavi naravno- ter družbeno geografske kazalce širšega območja, kjer se nahaja akumulacija Vonarje, i.e. območje Savinjske regije, območje subregije Obsotelja in Kozjanskega ter območje Občin Rogaška Slatina in Podčetrtek. Avtor podrobneje razišče tudi zgodovinsko ozadje ter turistični profil Občine Rogaška Slatina in Občine Podčetrtek. Slednji predstavljata neposredno območje, kjer je locirana akumulacija Vonarje in najbolj občutijo posledice razvoja. Avtor prav tako preuči nekdanje in sedanje stanje območja akumulacije Vonarje. V nadaljevanju so ponazorjeni primeri dobrih praks revitalizacije jezer, ki nudijo konkretne in že testirane modele ureditve ter se lahko aplicirajo tudi na projekt Vonarskega jezera. Na podlagi teoretičnega pregleda avtor v drugem delu magistrske naloge predstavi projektni načrt, kjer prikaže arhitekturno zasnovo predlagane ureditve sedanjega mokrišča v Turistično-rekreacijski center Vonarje.
Keywords: akumulacija jezera, revitalizacija jezera, trajnostni razvoj, Vonarsko jezero
Published: 19.10.2018; Views: 644; Downloads: 222
.pdf Full text (70,80 MB)

5.
Varstvena raba barjanskih ekosistemov na primeru Črnega jezera na Pohorju
Tjaša Krošelj, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili visoko barjanski ekosistem Črnega jezera na Pohorju. Na podlagi že obstoječe literature smo predstavili območje, varstveno rabo barjanskih ekosistemov in Črno jezero na Pohorju. Želeli smo predstaviti te posebne ekosisteme, ki so v preteklosti veljali kot manj pomembna območja, ki niso bila primerna za kmetijstvo in jih je človek s svojim početjem močno degradiral in posledično tudi uničil. Danes se zavedamo njihovih prednosti in ekosistemskih storitev, ki nam jih ponujajo. Mokrišča so namreč tisti ekosistemi, ki čistijo vodonosnike, v njih se prideluje hrana, uravnavajo pline v ozračju in čistijo zrak, oblažijo svetovne podnebne razmere, zadržujejo vodo v pokrajini in drugje. Zato moramo ta območja tudi ustrezno varovati. S pomočjo daljšega terenskega dela smo podatke iz literature dopolnili še z lastnimi ugotovitvami in območje Črnega jezera na Pohorju dodobra spoznali. Terenske meritve smo opravljali v okviru projekta »Črno jezero« in sodelovali s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Povezali smo se tudi s številnimi drugimi institucijami, kot je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in podjetjem IDEAAL PROJEKT d. o. o., da bi pridobili čim več informacij za vpogled na območje Črnega jezera. Pri pridobivanju informacij pa nam je pomagal tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Maribor in nam omogočil, da smo pridobili njihov pogled na varstveno rabo območja. Tako smo v nalogi preučili še nekatere tuje primere dobre prakse varovanja mokrišč in na podlagi teh oblikovali lastna izhodišča za trajnostno opravljanje s Črnim jezerom na Pohorju. Zato, da bodo lahko tudi naslednje generacije uživale v njegovih lepotah in da ga bomo z njegovo barjansko okolico ohranili v njegovi čim bolj prvotni obliki.
Keywords: Varstvena raba, barjanski ekosistemi, Črno jezero na Pohorju
Published: 16.10.2018; Views: 423; Downloads: 73
.pdf Full text (2,86 MB)

6.
Projektiranje stolpa na Ptujskem jezeru
Klara Vurzer, 2017, master's thesis

Abstract: Uvodni del magistrskega dela opisuje razvoj gradbene dejavnosti skozi zgodovino s poudarkom na prepletanju arhitekturnega in inženirskega poklica. V nadaljevanju delo obravnava projektiranje stolpa na Ptujskem jezeru, od arhitekturne zasnove objekta do inženirskega dimenzioniranja konstrukcije. V sklopu arhitekturne zasnove so opisana realna izhodišča za umestitev objekta na lokacijo, zbrani so nekateri referenčni objekti in predstavljen je predlog stolpa, ki je osrednji predmet obravnave magistrskega dela v nadaljevanju. Inženirski del zajema predstavitev vplivov na konstrukcijo, statično analizo in dimenzioniranje najbolj obremenjenih elementov.
Keywords: projektiranje, stolp, Ptujsko jezero, veslanje, betonske konstrukcije
Published: 28.02.2018; Views: 619; Downloads: 113
.pdf Full text (23,26 MB)

7.
Arhitekturna interakcija narave - glamping ob jezeru
Erna Ternovšek Kolar, 2017, master's thesis

Abstract: Ljudje bivamo med tlemi in nebom, vmes je prostor življenja. Oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja je odvisno od posameznika, saj vsak dojema pojem kvalitete, udobja povsem drugače. Ni vsak prostor kvaliteten in tako ni vsak kvaliteten prostor tudi bivanjski. Današnji čas je intenzivno obarvan z večplastnimi informacijami, ki človeka obdajajo ves čas (novice, reklame, hiter tempo življenja, digitalnost, ki omogoča biti na več mestih hkrati …). Glamping pa ponuja izvzetje distrakcij. Ponuja postavitev človeka v primarno funkcijo, biti z in v naravi. Tišina izostri čutnost kože in izčisti zvok vetra. Tema oplemeniti oko, da vidi mesečino. Primarnost nas obogati z bogatostjo čutenja, ki nam je v vsakdanjem vrvežu odvzeta. Potopimo se v svoj notranji svet in odkrijemo globino. Arhitektura okviri pogled, ponudi varnost ter zavetje, da v udobju človek zopet najde svoj eksistencialni smisel. Magistrsko delo obravnava infrastrukturno problematiko turističnega potenciala – Šmartinskega jezera na območju Celja. V teoretičnem delu smo analizirali kontekst prostora, upoštevali naravne danosti in izhodišča, se seznanili s pomenom počitniških naselij in kampov ter njihovega razvoja vse do glampinga. V nadaljevanju smo predstavili odnos med naravo in arhitekturo, prikazali primere pozitivne prakse in obeležili trajnostni vidik v načrtovanju turizma. Rezultat analitičnega dela je funkcionalna idejna zasnova sodobnega počitniškega naselja v naravi, poimenovanega glamping. Zasnovali smo povezavo med arhitekturo ter naravo oz. interjerjem in eksterierjem, ki se interpretira v naravi. Na rtu tega območja smo predvideli razgledni stolp, ki ponuja razgled na jezero in okolico. Območje v gozdu smo izkoristili za zasnovo hišic na drevesih, oblikovanje trim steze in informacijskega centra z restavracijo. Samo jezero smo izkoristili za zasnovo hišk na vodi. Skušali smo upoštevati danost lokacije in elemente povezati v celoto, da so v kontekstu s prostorom in se vanje implementira značilnost območja.
Keywords: Arhitekturna interakcija, narava, Šmartinsko jezero, kamp, glamping
Published: 31.08.2017; Views: 1040; Downloads: 305
.pdf Full text (70,04 MB)

8.
Okoljska problematika Slivniškega jezera
Nataša Povalej, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slivniško jezero je nastalo zaradi primarne funkcije zadrževanja vode in s tem zagotovilo varovanje okoliških krajev proti poplavam. Skozi leta se je ta funkcija začela spreminjati in kot primarne so prevladovale druge. Jezero je bogato naseljeno z ribami, raki, školjkami in tudi v okolici najdemo veliko živih organizmov, kot so ptice in zelo bujno in visoko rastlinje. Kot mnoge druge vode je tudi Slivniško jezero ogroženo oziroma so ogroženi organizmi, ki živijo tam. V diplomski nalogi smo se osredotočili na onesnaževanje in zastrupitev živali, ki se je zgodila v jezeru. Zastrupitev je bila ena sama, vendar ta zelo huda. Ob zastrupitvi je bil prizadet ribnik, kjer se ribe gojijo, ter potok, ki se izliva v jezero, zato je bila izguba še toliko hujša. Zastrupitev je bila namerna in storilec nikoli ni bil in tudi najbrž ne bo znan. Sanacija je potekala dolgo, ribiška družina je poslala veliko prošenj za pomoč, nekatere so bile odobrene, veliko je bilo zavrnjenih. Drugi problem okolice jezera so žabe, vendar je ta problem vedno bolj ozaveščen, ljudje so z njim seznanjeni in tudi veliko pomagajo. Problem so finančna sredstva. Cesta ob jezeru je zelo prometna, žabe pa je prečkajo na poti od svojih zimskih prebivališč do jezera. Zato so se domislili dobre rešitve, vendar vse temelji na prostovoljstvu. Vsakoletno se zbirajo in postavljajo ograje ob cesti, da bi rešili kakšno žabje življenje. Poleg ograje so pod zemljo speljani kanali, kjer lahko žabe nemoteno potujejo do jezera. Kljub vsemu trudu in postavitvami ograj, še vedno veliko žab konča svoje življenje na cesti. Lahko bi postavili daljše ograje ob cesti in še več podzemnih tunelov, saj so zdaj bolj redki. Ograjo bi bilo potrebno pregledovati dnevno, saj se pogosto trga in imajo žabe potem prosto pot na cesto.
Keywords: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, okoljska problematika, ogroženost živali, študija primera, Slivniško jezero, diplomske naloge
Published: 19.10.2016; Views: 1290; Downloads: 101
.pdf Full text (711,27 KB)

9.
Marketing turističnih storitev ob Šmartinskem jezeru
Tadej Gombač, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Šmartinsko jezero ima potencial za razvoj turizma na svojem območju z ožjim zaledjem in prikaz le-tega je bil namen te diplomske naloge. Razvojno programski načrt turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem, izdelan leta 2005 na zahtevo Zavoda Celeia, lepo prikazuje vse potenciale in predvideva njihov nastanek in razvoj. S pomočjo izvedene ankete smo opravili segmentacijo obiskovalcev jezera in jih razdelili v smiselne segmente, od katerih je najbolj prevladujoč segment družin lokalnega prebivalstva. Nadalje smo opredelili najbolj priljubljene turistične storitve, ki jih obiskovalci jezera pričakujejo ob njihovem obisku in ugotovili, da sta to neokrnjena narava in urejene sprehajalne poti. Obiskovalcem najpomembnejši viri informacij o jezeru predstavljajo dobre izkušnje prijateljev in informacije na svetovnem spletu. Jezero obiskujejo osebe vseh starostnih skupin, med katerimi je najštevilčnejša starostna skupina od 30 do 44 let. Pri primerjavi jezera z Velenjskim in Schwarzlsee jezerom smo ugotovili, da sta obe navedeni jezeri bolj razviti in obiskovalcem ponujata bistveno več, kot ponuja Šmartinsko jezero. Kljub dejstvom boljše razvitosti ostalih dveh jezer se nam investicije v Šmartinsko jezero zdijo več kot smiselne, saj smo prepričani, da bodo le te pripomogle k večji pestrosti ponudbe jezera in okolice ter s tem privabile večje število obiskovalcev.
Keywords: Šmartinsko jezero, Velenjsko jezero, Schwarzlsee, turistična destinacija, segmentiranje, marketing turistične destinacije, jezerski turizem.
Published: 04.10.2016; Views: 1488; Downloads: 130
.pdf Full text (1,49 MB)

10.
KULTURNO-ZGODOVINSKI PRIKAZ KRAJA STREHOVCI
Tadeja Lutar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučiti kulturno-zgodovinski prikaz kraja Strehovci iz sociološkega vidika s poudarkom na bivanjskih razmerah. V diplomskem delu se bom osredotočila na preučevanje gibanja števila prebivalcev, ohranjenost kulturne dediščine in njen vpliv na kakovost bivanja v kraju. Glavna uporabljena metoda dela je bila terenska raziskava popisa hiš glede na njihovo stanje. V terenski raziskavi je bila pregledana arhitekturna kulturna dediščina kraja z vidika turistične privlačnosti. Turizem postaja ena izmed potencialnih razvojnih možnosti kraja. Posamezni objekti arhitekturne dediščine so opredeljeni glede na aktivnost. V analizi so bile potrjene teze, da kraj odlikujejo dobre bivanjske razmere v pretežno tradicionalnih bivanjskih objektih, dobro medgeneracijsko sodelovanje in dobra aktivnost področji, ki so pomembna za turistično ponudbo kraja.
Keywords: dediščina, zgodovina kraja, bivanjske razmere, Bukovniško jezero, medgeneracijsko sodelovanje, obrti.
Published: 03.10.2016; Views: 707; Downloads: 115
.pdf Full text (1,63 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica