| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAČUNALNIŠKO PODPRTO PROJEKTIRANJE ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ ZA NUKLEARNE ELEKTRARNE
Andrej Avšič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz različnih tematskih sklopov, ki se nanašajo na projektiranje električnih inštalacij za Nuklearne elektrarne. Kot novozaposlen v podjetju Sipro d.o.o. sem spoznal načine projektiranja za Nuklearne elektrarne. V diplomski nalogi so predstavljeni delovni izzivi, ki se pojavljajo pri tako velikih projektih kot je »Zamenjava statorja generatorja« v Nuklearni elektrarni Krško. Podjetje je bilo namreč izbrano za izdelavo celotne projektne dokumentacije. Izdelava tovrstnih projektov vključuje veliko inženirskega znanja in eno izmed pomembnejših veščin je izdelava ustrezne projektne dokumentacije, katera bo v nadaljevanju predstavljala vodilo pri priključevanju novega statorja. Predstavljeni so rezultati truda, ki se nanašajo na razvoj dokumentacije in na izboljšanje le-te. Pri tem pa je bilo potrebno upoštevati določena pravila in standarde, ki jih zahteva Nuklearna elektrarna Krško. V ta namen sva v podjetju, z g. Markom Šegula, razvila program »SamoSip«, v smislu, da bi lažje izdelovali in upravljali z dokumentacijo. Namreč program upošteva določena pravila in standarde ter na osnovi vhodnih podatkov lahko povežemo komponente na ustrezen način. Predstavljen je tudi glavni namen razvoja programa, in sicer v smislu: • Zmanjšanje projektnih napak pri projektiranju električnih inštalacij, • da je vsa projektna dokumentacija na eni lokaciji, • v zmanjšanju porabljenih ur pri projektiranju, • delna avtomatizacija projektne dokumentacije.
Keywords: Jedrska elektrarna, električne inštalacije, računalniško podprto
Published: 11.11.2009; Views: 2030; Downloads: 167
.pdf Full text (2,61 MB)

2.
MODELIRANJE ELEKTRIČNEGA PODSISTEMA NEK S PROGRAMOM APROS
Dejan Slovenc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava podsistem električnega napajanja znotraj NEK na 6,3 kV varnostnih zbiralkah in s tem preveritev programa Apros na električnem področju. V diplomi sestavljen model omogoča simulacijo odziva testa dizel generatorja na vklope in izklope črpalk v primeru signala izgube napajanja (BO signal). Model sestavljajo osnovni električni elementi kot so: tuja mreža, transformator, zbiralka, stikala, črpalka in generator. Zagotavljanje napajanja varnostne opreme je bistvenega pomena, saj zagotavlja hlajenje sredice jedrskega reaktorja v primeru nezgod. Program Apros je zmožen modeliranja celotne jedrske elektrarne, od same sredice, termohidravličnih analiz primarnega ter sekundarnega kroga, pa vse do električnega priklopa na omrežje.
Keywords: jedrska elektrarna, program Apros, izguba električnega napajanja, dizel generator
Published: 08.04.2011; Views: 1792; Downloads: 170
.pdf Full text (5,88 MB)

3.
PRIMERJAVA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V TEŠ 6 IN JEK 2
Dejan Češnjevar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je narejena primerjava med dvema energetskima objektoma za proizvodnjo električne energije. Za vsak objekt so bile proučene tehnologije, ki bi bile najbolj ugodne, in potem še, katere izvedbe so bile predlagane. Bile so izvedene tudi primerjave med objektoma po količini proizvodnje električne energije, vplivu na okolje ter investicijske vrednosti projektov.
Keywords: proizvodnja električne energije, jedrska elektrarna, termoelektrarna.
Published: 16.09.2011; Views: 2025; Downloads: 256
.pdf Full text (1,12 MB)

4.
Energetski in varnostni vidiki fisijskega izkoriščanja jedrske energije
Sergej Pukšič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno področje izkoriščanja jedrske energije na principu jedrske cepitve oziroma fisije. Predstavljen je njen potek ter celoten proces pridobivanja električne energije. Opisana je tehnologija, ki se uporablja v jedrskih elektrarnah, prav tako so izpostavljeni varnostni vidiki oziroma nevarnosti, ki se lahko pojavijo tekom izkoriščanja jedrske energije. Opredeljen je proces radioaktivnega sevanja, problem radioaktivnih odpadkov ter vsesplošnega vpliva na okolje. Nadaljnje sta opisani dve najhujši jedrski nesreči in posledični vpliv le-teh na prihodnje razvojne trende. Zraven vsega navedenega so v diplomskem delu predstavljeni aktualni podatki, ki prikazujejo uporabo jedrske energije v svetu ter razvojne smernice nekaterih jedrskih tehnologij, ki bodo v uporabi v bližnji in daljni prihodnosti.
Keywords: elektrarna, fisija, reaktor, uran, radioaktivni odpadki, jedrska nesreča, radioaktivno sevanje, Černobil, atomska bomba
Published: 06.04.2012; Views: 1644; Downloads: 236
.pdf Full text (8,67 MB)

5.
PRENOVA SKLADIŠČENJA NIZKO IN SREDNJE RADIOAKTIVNIH SNOVI PO UPORABI V JEDRSKI ELEKTRARNI KRŠKO
Marko Kišek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Jedrska elektrarna Krško, z okrajšavo imenovana NEK letno proizvede približno 5 milijard kWh električne energije, kar predstavlja nekje 40% letne proizvodnje v Sloveniji. Diplomsko delo ima dva dela. V prvem delu so na kratko opisana teoretična znanja iz področja skladiščenja. V drugem delu diplomskega dela je opisano delovanje jedrske elektrarne, nato pa se omejimo na skladiščenje nizko in srednje radioaktivni odpadkov v NEK. V poglavju o skladiščenju je najprej predstavljen skladiščni prostor in njihov način skladiščenja, kasneje je opisan izboljšan način skladiščenja, ki bi jim omogočal skladiščenje večjega števila sodov. Z uvedbo pretočnih regalov bi se njihova učinkovitost skladiščenja povečala.
Keywords: skladiščenje, jedrska elektrarna, radioaktivni odpadki, pretočni regal
Published: 14.10.2013; Views: 928; Downloads: 114
.pdf Full text (3,23 MB)

6.
MODELI RAZŠIRITVE 110kV IN 400 kV STIKALIŠČA RTP KRŠKO ZA POTREBE JEK 2
Tadej Pavlin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga zajema kratek teoretičen opis Nuklearne elektrarne Krško (NEK), štirih potencialnih reaktorjev za drugo enoto jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), stikalnih naprav, stikalnih celic oziroma blokov in ostalih naprav v stikališču RTP Krško ter možno kinetično izvedbo povezave s tehnologijo plinsko izoliranega daljnovoda (GIL). Gre za povezavo od turbinske zgradbe do samega stikališča. Večji povdarek je na samem stikališču, kako le tega prilagodimo oziroma razširimo za priključitev nove jedrske elektrarne Krško in njenih ostalih potreb. Opisovanje različnih možnosti je na osnovi idejne zasnove, in sicer z enopolnimi shemami ter z umestitvenimi risbami v prostor stikališča RTP- Krško. Diplomska naloga tudi zajema že prej pri vsaki kandidatki za JEK 2 opisano rešitev lastne rabe električne energije. Te kandidatke za JEK 2 so zraven opisa še opremljene z enopolnimi shemami za lastno rabo električne energije, kar je pri vseh jedrskih elektrarnah ključnega pomena za brezhibno delovanje vseh različnih varnostnih sistemov, ki se nahajajo v jedrskih elektrarnah. Poročilo povzema zakonodajo in okoljevarstvene ukrepe glede izolacijskega plina v samih plinsko zaščitnih napravah v stikališču ter vpliva elektromagnetnega polja na ljudi. Diplomska naloga zajema dve varianti za 110 kV del stikališča in štiri variante za 400 kV del stikališča, ki imajo različne postavitvene rešitve. Priključitev JEK 2 bi se izvedla v 400 kV delu stikališča RTP-Krško. Dodatno sem analiziral še možnost izvedbe priključka v prosto zračni izvedbi, ki je podrobneje opisana s 4. varianto. Razlika 4. variante je v tem, da dopušča izvedbo prosto zračne, kakor tudi hkrati na istem mestu dimenzijsko mnogo manjše plinsko izolirane stikalne naprave GIS v samem stikališču. Vzrok za to je razpolaganje z zadostnim prostorom v samem stikališču ob izbiri variante 4.
Keywords: Jedrska elektrarna, stikališče, naprave, zanesljivost delovanja.
Published: 24.09.2013; Views: 1737; Downloads: 103
.pdf Full text (23,56 MB)

7.
Stališča slovenskih državljanov do varnostnih tveganj pri obratovanju Nuklearne elektrarne Krško
Sašo Grahek, 2014, master's thesis

Abstract: Pri jedrskih elektrarnah gre za eno najčistejših oblik pridobivanja električne energije, saj za razliko od termoelektrarn jedrske elektrarne v okolje ne sproščajo toplogrednih plinov, kljub temu pa veliko grožnjo za zdravje ljudi in okolje predstavljajo nenadzorovani izpusti radioaktivnih snovi, ki lahko pripeljejo do nepopravljive škode. Najbolj odmevna primera sta se zgodila v Černobilu in Fukušimi. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je edina jedrska elektrarna v Sloveniji ter ena redkih jedrskih elektrarn na področju Balkana, kjer imajo po dve jedrski elektrarni še Romunija in Bolgarija. Od držav, ki mejijo s Slovenijo, ima štiri jedrske elektrarne le Madžarska. Komercialno deluje že od leta 1983 in velja za eno bolj varnih jedrskih elektrarn na svetu. Kljub dolgoletnemu varnemu delovanju NEK na varnostna tveganja, ki jih prinaša takšno pridobivanje energije, opozarja okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Greenpeace sicer že vrsto let s svojimi akcijami kaže na pomanjkljivosti v varnostnih sistemih jedrskih elektrarn po vsem svetu, pri čemer opozarja na možne ponovitve naravnih katastrof iz preteklosti. Cilj naloge je predstaviti varnostna tveganja in varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah, NEK, vlogo organizacije Greenpeace ter s pomočjo ankete ugotoviti, ali državljani Republike Slovenije zaupajo jedrski tehnologiji in ali podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Poleg tega je cilj tudi ugotoviti, ali se zaupanje v jedrsko energijo razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo in oddaljenost bivališča državljana od NEK ter ali je zaupanje povezano s podporo okoljevarstvene organizacije Greenpeace. V teoretičnem delu sem s pomočjo literature predstavil tematiko, v empiričnem pa sem prišel do ugotovitve, da slovenski državljani zaupajo jedrski tehnologiji, po drugi strani pa podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Zaupanje se statistično značilno razlikuje po spolu in oddaljenosti bivališča od NEK. Glede na rezultate moški bolj zaupajo jedrski energiji kot ženske, zaupanje pa je večje tudi pri prebivalcih, ki živijo bližje NEK.
Keywords: javnost, stališča, jedrska energija, nuklearne elektrarne, varnostna tveganja, varnostni ukrepi, Nuklearna elektrarna Krško, magistrska dela
Published: 07.01.2015; Views: 1422; Downloads: 146
.pdf Full text (1,15 MB)

8.
PREVERJANJE PREPUŠČANJA IZOLACIJSKIH VENTILOV ZADRŽEVALNEGA HRAMA
Tomaž Knez, 2016, master's thesis

Abstract: Zadrževalni hram v nuklearnah elektrarnah je zadnja pregrada pred morebitnim izpustom radioaktivnih snovi v okolje, zato je potrebno preverjati njeno tesnjenje. Zaključno delo vsebuje opis elektrarne in vrste ventilov. V razčlenitvi meritev puščanj, ki se izvajajo po zahtevah iz ameriške zakonodaje, so opisi in zahteve vseh vrst in načinov puščanja s primerom iz prakse.
Keywords: jedrska elektrarna, zadrževalni hram, ventil, puščanje
Published: 24.10.2016; Views: 685; Downloads: 57
.pdf Full text (3,86 MB)

9.
Simulacija toka v prelivnem vodu tlačnika tlačnovodne jedrske elektrarne
Melanija Zala Vračko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem naredila simulacijo toka v prelivnem vodu tlačnika tlačnovodne jedrske elektrarne tekom izlivne nezgode. Simulacija je bila narejena s pomočjo programa ANSYS CFX. Za ta program sem razvila primeren vhodni model. Rezultate, ki jih je izračunal program ANSYS CFX, sem primerjala z rezultati, ki so bili izračunani s sistemskim programom RELAP5. Iz rezultatov, izračunanih s programom RELAP5, sem tudi dobila robne pogoje za simulacijo. Primerjava je potrdila, da so rezultati, dobljeni s programom ANSYS CFX smiselni. Analiza rezultatov je omogočila vpogled v tok v prelivnem vodu na lokalni strani.
Keywords: jedrska elektrarna, prelivni vod, simulacija toka, računska dinamika tekočin
Published: 12.02.2020; Views: 93; Downloads: 11
.pdf Full text (2,62 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica