1. PREVAJANJE SLOVENSKO-NEMŠKIH JEDILNIH LISTOV V KOROŠKIH RESTAVRACIJAHIna Hudrap, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje je zahteven in zapleten proces, ki od prevajalca zahteva translatološke kompetence, popolno posvečenost in predanost delu, ne glede na to, s katerim strokovnim področjem se ukvarja pri svojem delu. Za prevajanje ni potrebno samo znanje izhodiščnega in ciljnega jezika, ampak tudi odlično poznavanje kulturno specifičnega okolja, v katerega prevaja določeno besedilo, kakor tudi ustrezne terminologije, v katerega prevaja določeno besedilo. Pri kulinariki gre za področje, ki je splošno znano in precej razširjeno, kljub temu pa vsebuje določeno terminologijo, ki se uporablja samo v gastronomiji in gostinstvu. Ravno terminologiji je treba posvetiti posebno pozornost, da pri prevajanju ne bi prišlo do napak in posledično nesporazumov, saj so prav jedilni listi ogledalo vsake restavracije ali gostilne. Ker se Koroška nahaja v bližini Avstrije, smo se v diplomski nalogi osredotočili na osem restavracij, ki z ravnjo svoje ponudbe dokazujejo, da imajo jedilni list preveden v skladu s svojim mednarodnim ugledom. Pri tem je pomembno, da pri prevajanju upoštevamo pomensko in ne jezikovne enakovrednosti izvirnega in ciljnega besedila. Le z uporabo terminov, ki so kulturno specifični za to področje, lahko zagotovimo natančen prenos kulturemov, ki jih srečujemo v gastronomiji in kulinariki. V diplomskem delu smo predstavili jedilni list kot posebno besedilno vrsto in v teoretičnem delu opredelili njegove značilnosti, ter analizirali specifično gastronomsko terminologijo. V empiričnem delu smo uvodoma predstavili gostišča in restavracije, katerih jedilne liste smo terminološko in jezikovno primerjali in analizirali. V sklepnem delu naloge smo za lažje razumevanje določenih jedi in specialitet izdelali terminološki glosar besed s področja koroške gastronomije in kulinarike, ki jih najdemo na jedilnih listih znanih koroških restavracij.
Keywords: Prevajane, jedilni list, Koroška, kulturem, kulturno specifično okolje, pomenska enakovrednost, izrazoslovje, gastronomija.
Published in DKUM: 05.09.2016; Views: 1299; Downloads: 119
 Full text (1,53 MB) |
2. PRAVOPISNE IN SLOVNIČNE NEDOSLEDNOSTI V JEDILNIH LISTIH IZBRANIH HOTELSKIH RESTAVRACIJJernej Ferk, 2016, undergraduate thesis Abstract: Nobeno besedilo ni imuno na jezikovne napake. Javna besedila naj bi bila jezikovno neoporečna. To velja za vse vrste javnih besedil, še posebej za jedilne liste, ki so ogledalo vsake restavracije, njen prvi stik z gostom, ki naj bi bil tako na željo gosta kot gostitelja brezhiben in brez napak. Realna podoba je, žal, pogosto drugačna, nasprotna: vsak jedilni list, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, vsebuje pravopisne in slovnične nedoslednosti. Jedilni listi predstavljajo pisno ponudbo v gostinstvu, ki je pomemben del turizma, s tem pa tudi javnega življenja. Knjižna slovenščina je na področju gostinstva še posebej izpostavljena vdorom tujk. Večina poimenovanj jedi in načinov priprave izvira iz tujih jezikov, predvsem francoskega, v današnjem času pa veliko izrazov prevzemamo iz angleščine. Jezikoslovci ugotavljajo, da prevzemanje tujk v naš jezik ne poteka po enem pravilu, ampak je prepuščeno ustvarjalcem besedila. Odnos gostincev do knjižnega jezika je ena od tem diplomskega dela tako v teoretičnem kot empiričnem delu. Nezainteresiranost odgovornih gostincev za slovenski jezik in njihova slaba srednješolska podlaga poznavanja jezika puščata sled v jedilnih listih, ki so polni nedoslednosti; raba knjižnega jezika pa je po egoističnem prepričanju gostincev v njihovo zadostno poznavanje slovnice izredno površna. Rezultat, ki ga vse te okoliščine pustijo v jedilnih listih, je gostom moteč.
Keywords: Pravopisna nedoslednost, slovnična nedoslednost, jedilni list, hotel, restavracija, gost, vodja.
Published in DKUM: 12.08.2016; Views: 1481; Downloads: 162
Full text (1,87 MB) |
3. Primerjava in analiza prevodov jedilnih listov hotelskih restavracijTea Orešković, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje je disciplina, ki zahteva znanje, spretnost, iznajdljivost in potrpljenje. Je zahteven proces, ki je velikokrat predmet podcenjevanja, saj so ljudje prepričani, da je lahko vsak, ki neki jezik pozna, torej ga razume, govori in bere, tudi prevajalec. Vendar temu ni tako. Prevajalec mora biti vešč ne samo nekega jezika, ampak tudi kulture tega jezika.
In kako boljše spoznati določeno kulturo kot s hrano? Hrana je namreč pomemben del opredeljevanja identitete, saj je neposreden odraz naše kulture. Z globalizacijo in z njo povezano blagovno ter kulturno izmenjavo smo pridobili, oziroma smo si »sposodili« poimenovanja priljubljenih jedi, ki so že prešla v vsakodnevno rabo (pica, tortilja, kebab). Druga poimenovanja ostajajo v svoji nespremenjeni obliki, kot je na primer espuma (to je pena, ki je pripravljena s pomočjo sifona) in jih je treba za lažje razumevanje dopolniti z razlago ali opisom.
V diplomski nalogi sem se zato posvetila analizi prevodov jedilnih listov hotelskih restavracij, ki so eden večjih seznamov domačih kot tujih specialitet. Namen raziskave je ugotoviti najpogosteje uporabljene prevajalske postopke v procesu prevajanja jedilnih listov, določiti njihovo ustreznost in podati morebitne rešitve ali spremembe, kjer bi bile potrebne.
Keywords: prevajanje, jedilni list, kultura, kulturni izrazi, ciljni jezik, izvirni jezik, prevajalski postopek, dobesedni prevod, prenos
Published in DKUM: 06.06.2016; Views: 1745; Downloads: 189
Full text (1,48 MB) |
