| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA VINOGRADNIŠTVA RAMŠAK
Tomaž Ramšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se lotil teme celostne grafične podobe organizacije v teoriji in praksi. Tako je nastal izdelek, ki ga bomo v Vinogradništvu Ramšak uporabljali kot smerokaz v komuniciranju z javnostmi. S pomočjo prijatelja, grafičnega oblikovalca in art direktorja pri oglaševalski agenciji Pristop, Nenada Cizla je nastal nov logotip, simbol, barvna zasnova in tipografija. Izdelala sva etiketo za steklenice, vizitke, dopisni papir, kuverte, označevalne table, cenik, nalepke za avte, majice in ostali promocijski material. Sam sem med tem določil tudi politiko podjetja, filozofijo, cilje in vizijo Vinogradništva Ramšak. Prepričan sem, da bomo ob doslednem uporabljanju elementov na trgu uspešnejši in bolj prepoznavni. Logotip se mi zdi enostaven, lahko zapomljiv in berljiv, hkrati pa vsebuje tudi vse elemente, ki smo jih želeli vnesti. Tako simbol predstavlja domačijo, mogočno hišo pod vinogradi, ki nam bo pomagala graditi imidž Vinogradništva Ramšak kot velikekga, močnega predstavnika vrhunskih vin doma in v tujini.
Keywords: celostna grafična podoba, realna identiteta organizacije, imidž organizacije, simbolni identitetni sistem, poslanstvo, vizija, cilji, politika organizacije, blagovna znamka, slogan, javnosti, komunikacijski sistem, simbol in logotip, barve, črkopis, priročnik celostne grafične podobe.
Published: 08.07.2009; Views: 3750; Downloads: 761
.pdf Full text (1,37 MB)

6.
PRIROČNIK KOMUNICIRANJA V PLESNEM DRUŠTVU STEP
Tina Bukovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je veliko društev, ki razvijajo različne dejavnosti in iščejo mnoge talente med nami. Ta društva se srečujejo z velikim problemom, to je nerazpoznavnost, podobnost in neizvirnost. Ta problem jim povzroča predvsem neznanje iz poslovnega komuniciranja. V svojem delu sem tako izpostavila predlog za novo, izboljšano komuniciranje v Plesnem društvu Step, ki se je v preteklosti izkazalo kot ena glavnih pomanjkljivosti. Zajela sem področje poslovnega komuniciranja, ki je za društvo zelo pomembno, saj lahko z dobro organiziranostjo komuniciranja pridobijo veliko konkurenčno prednost pred ostalimi društvi. Teoretičen del vsebuje vsebine osnove poslovnega komuniciranja, oblikovanje celotnega komunikacijskega programa, oglaševanje, odnosi z javnostmi, sponzoriranje, krizno komuniciranje in opis Plesnega društva Step. Praktičen del zajema priročnik komuniciranja za Plesno društvo Step.
Keywords: priročnik, društvo, poslovno komuniciranje, javnosti, mediji, delavnica, ponudba
Published: 17.07.2009; Views: 1745; Downloads: 109
.pdf Full text (390,40 KB)

7.
ORGANIZACIJA ODNOSOV Z JAVNOSTMI V GORENJSKIH BOLNIŠNICAH
Maja Lavrič Urbančnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnice so ene izmed medijsko zelo izpostavljenih ustanov, saj ves čas delajo s pacienti, ki so občutljivi, saj gre za njihovo zdravje in življenje, pa tudi za življenje njihovih najbližjih. Ljudje vedno iščejo krivca za svojo nesrečo, v zdravstvu pa najdemo veliko takih primerov, saj tam skrbijo za pacientovo zdravje in posledično tudi življenje. Zaradi številnih, predvsem kritičnih prispevkov medijev in posledično negativnega pogleda dela javnosti na zdravstvo smo se odločili, da raziščemo, kako so bolnišnice na Gorenjskem pripravljene na preprečevanje in reševanje tovrstnih problemov. V študijo smo vključili Splošno bolnišnico Jesenice, Bolnišnico Golnik, Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj in Psihiatrično bolnišnico Begunje. Sestavili smo vprašalnik, ki smo ga naslovili direktorjem gorenjskih bolnišnic. Z njegovo pomočjo smo poskušali ugotoviti trenutno stanje na področju odnosov z notranjimi javnostmi (zaposleni, pacienti) in zunanjimi javnosti. Vse bolnišnice so vrnile izpolnjeni vprašalnik. Ugotovili smo, da ima od gorenjskih bolnišnic edino Bolnišnica Golnik organizirano službo za odnose z javnostmi. Bolnišnice so se glede odgovorov na posamezna vprašanja precej razlikovale. Kot najpogostnejši vzroki težav v bolnišnicah so bili navedeni zapleti, povezani z zdravljenjem, in slabi odnosi med delavci (Splošna bolnišnica Jesenice), neprimerni odnosi med zaposlenimi in pacienti ter preslabo plačani delavci (Bolnišnica Golnik), finančna kriza (Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj) in nerazumevanje širše javnosti (Psihiatrična bolnišnica Begunje). Ker je upravljanje odnosov z javnostmi v zdravstvu v primerjavi z drugimi organizacijami zagotovo najbolj kompleksno in zahtevno, bi bilo nujno, da bi imele vse zdravstvene ustanove sposobne svetovalce ali organizirano službo za odnose z javnostmi. Predlagane so tri rešitve: v majhnih ustanovah dodatno usposobiti posameznike za odnose z javnostmi, v večjih organizirati centre za odnose z javnostmi, v prihodnosti pa ustanoviti center za odnose z javnostmi na ravni države. Pogoj za to pa je, da zdravstvene ustanove pridejo do prepričanja, da to res potrebujejo. V zdravstvenih šolah na vseh ravneh je potrebno poučevati osnove komunikacije.
Keywords: Bolnišnice, Javnosti v zdravstvu, Stiki z javnostmi, Krize v zdravstvu, Komuniciranje
Published: 10.09.2010; Views: 1759; Downloads: 110
.pdf Full text (484,93 KB)

8.
ANALIZA VSEBINE LETNIH POROČIL V IZBRANIH SLOVENSKIH ZAVAROVALNICAH
Elizabeta Bukovec Husak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zavarovalniška gospodarska panoga ima v slovenskem gospodarstvu pomembno in prepoznavno vlogo. Slovenske zavarovalnice poročajo o svojem poslovanju in položaju zainteresiranim uporabnikom oz. javnostim tudi z letnimi poročili. Letno poročilo je celostni dokument, ki ga sestavljata računovodsko in poslovno poročilo. V diplomskem delu smo opredelili temeljne institucionalne in strokovne okvire letnega poročanja zavarovalnic v Sloveniji ter pomen letnega poročila zavarovalnic za njegove uporabnike. Analizirali in primerjali smo vsebino sestavin letnih poročil v izbranih slovenskih zavarovalnicah na osnovi modela sodobnega in celovitega letnega poročila. Ugotovili smo, da kakovost letnega poročanja Zavarovalnice Generali narašča v računovodskem delu letnega poročila, kjer so vsebine obvezne in vnaprej določene. Bistvena slabost letnega poročanja Zavarovalnice Generali pa je v odsotnosti prostovoljnih in neračunovodskih informacij za pomembne interesne skupine kot so zaposlenci, zavarovanci in širša javnost. Pričakujemo, da bo uvedba druge faze projekta o računovodenju zavarovalnih pogodb in projekta Solventnost II, dodala letnemu poročanju zavarovalnic nove dimenzije.
Keywords: zavarovalnica, Slovenija, letno poročilo, letno računovodsko poročilo, letno poslovno poročilo, zainteresirane javnosti, institucionalni in strokovni okviri letnega poročanja, obvezna in prostovoljna razkritja, računovodske in neračunovodske informacije
Published: 15.12.2010; Views: 1736; Downloads: 196
.pdf Full text (1,48 MB)

9.
ČLOVEKOVA KOMUNIKACIJA Z MEDIJI ZUNAJ DOMA
Nina Buh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Družboslovne vede doslej še niso raziskale medijev zunaj doma z vidikov, ki bi presegali interese oglaševalcev. O njih so pisali in pišejo predvsem ekonomisti v oglaševalskih priročnikih, oglaševalci in medijski načrtovalci. V obdobju zasičenosti s temi mediji so na pobudo urbanistov nekaj členov vključili tudi v zakonodajo, ki ureja posege v okolje. Sociologi, psihologi in drugi družboslovci jim ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav so v naših življenjih vedno bolj prisotni. Cilj je bil podrobneje opisati medije zunaj doma in najti tiste njihove značilnosti, ki jih uvrščajo v množične medije. Oglaševanje kot njihova primarna lastnost je definirano kot enosmerna, neosebna komunikacija, vendar človekovo zaznavanje okolice in njegova reakcija na oglaševanje v javnem prostoru omenjeno definicijo postavljajo pod vprašaj. Izbrala sem oglaševalske kampanje (Benetton, Kdo mi postavlja merila, Sun Mix) na medijih zunaj doma, ki so izzvale odziv javnosti in privedle do izrazitejšega artikuliranja odnosa do oglasov in oglaševanja. Upoštevana so stališča, objavljena tako v tiskanih medijih kot na internetnih forumih. Začetni del naloge je posvečen razvoju teh medijev in prednostim oziroma slabostim oglaševanja na njih, kakor so opisane v dostopni literaturi. Ugotovila sem, da so oglaševalci pripravljeni prestopiti marsikatero mejo, da bi pritegnili pozornost mimoidočega. Medijski načrtovalci vedo, kam medij z oglasom postaviti, da ga bo opazilo čim več ljudi, ekonomisti znajo s posebnimi metodami (OMEX) in orodji izračunati podatke o frekvenci in dosegu določenega oglasa na mediju zunaj doma. Čeprav bi naj bile lokacija postavitve, število ponovitev oglasa in vizualna podoba bistvene komponente pri pritegovanju človekove pozornosti, je običajno vsebina oglasa tista, ki doseže ta cilj.
Keywords: Množični mediji, mediji in oglaševanje zunaj doma, javni prostor, odziv javnosti, človekovo zaznavanje okolice.
Published: 12.01.2011; Views: 1450; Downloads: 175
.pdf Full text (1,77 MB)

10.
NEREGISTRIRAN MODEL EU KOT NOVEJŠA PRAVICA INTELEKTUALNE LASTNINE
Ingrid Juren, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Neregistriran model EU kot novejša pravica intelektualne lastnine je bil uveden v sistem unitarnih pravic EU z Uredbo 6/2002. Avtorica v diplomskem delu obravnava neregistriran model EU ter določa njegove razsežnosti in omejitve glede na že obstoječe pravice intelektualne lastnine. Skozi diplomsko delo avtorica ugotavlja, da neregistriran model EU sledi potrebam prakse že od samega začetka. Namen uvedbe neregistriranega modela EU je v tem, da se videzom izdelka, ki se proizvajajo v velikih količinah in ki tržno trajajo kratek čas podeli varstvo primerno njihovi pomembnosti. Neregistriran model EU zagotavlja varstvo videzu izdelka neposredno in avtomatično od prvega razkritja javnosti. Za njegovo pridobitev se ne zahteva vložitev prijave in plačila pristojbin. Poudarek daje celoviti predstavitvi neregistriranega modela EU in njegovi primerjavi z registriranim modelom EU, britanskim neregistriranim modelom in avtorsko pravico. Na kratko predstavi tudi vzroke za uvedbo unitarne pravice na področju pravnega varstva modelov in postopek sprejemanja Uredbe 6/2002. Avtorica ugotavlja, da kljub ureditvi bistvenih elementov neregistriranega modela EU v Uredbi 6/2002 ostaja veliko odprtih vprašanj, na katere praksi do sedaj še ni uspelo podati ustreznih odgovorov. Sodišče EU je v primeru neregistriranega modela EU odločalo samo v eni zadevi, v vseh ostalih so odločala specializirana nacionalna sodišča za model EU.
Keywords: Neregistriran model EU, registriran model EU, videz izdelka, razkritje javnosti, novost, individualna narava, avtorska pravica.
Published: 01.12.2010; Views: 3225; Downloads: 160
.pdf Full text (400,84 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica