| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV: MADŽARSKA, ROMUNIJA, BOLGARIJA
Nina Beber, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega seminarja obravnava izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev Madžarske, Romunije in Bolgarije od leta 2006 do leta 2011. Da lahko država članica Evropske unije (EU) vstopi v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), mora izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed teh je izpolnjevanje konvergenčnih (maastrichtskih) kriterijev. Nanašajo se na doseganje nizke stopnje inflacije, zdravih javnih financ, nizke stopnje obresti in stabilnost tečajev valut. Do leta 2011 so bile tako Madžarska, Romunija kot Bolgarija države z odstopanjem in konvergenčnih kriterijev niso izpolnjevale. V delu diplomskega seminarja vidimo, kaj natančneje jim je še manjkalo, na katerih področjih bi se še morale izboljšati in popraviti, da bi bile pripravljene za vstop v EMU. Prvi problem je bila inflacija, ki je bila v vseh treh državah vsako leto nad konvergenčno vrednostjo. Naslednji problem je bil javnofinančni primanjkljaj, ki je bil v Romuniji prisoten vseh šest let. Tudi Madžarska je imela javnofinančni primanjkljaj ves čas nad konvergenčno vrednostjo. Nobena izmed teh treh držav ni sodelovala v mehanizmu ERM II. Bruto javni dolg je bil nad konvergenčno vrednostjo 60 % le na Madžarskem. Problem nam je predstavljal tudi visok devizni tečaj.
Keywords: Ekonomska in monetarna unija (EMU), optimalno valutno območje (OCA), Evropska unija (EU), inflacija, javnofinančni presežek/primanjkljaj, javni dolg, ERM II
Published: 19.12.2012; Views: 924; Downloads: 65
.pdf Full text (299,94 KB)

2.
ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN UKREPOV ZA NJEGOVO OBVLADOVANJE V ČASU FINANČNE KRIZE NA PRIMERU SLOVENIJE, GRČIJE IN ŠPANIJE
Sara Milošič, 2016, master's thesis

Abstract: Leta 2007 smo bili priča nastanku finančne krize, ki se je najprej pojavila v Ameriki in je kasneje zajela še preostanek sveta. Maja 2010 je krizo v evropskem sistemu sprožila dolžniška kriza Grčije. Sprva se je zdelo, da je recesija že dosegla dno, vendar je dokaj hitro postalo jasno, da temu ni tako saj se je javni dolg v državah drastično povečal. Raven javnega dolga v Sloveniji leta 2008 sicer še ni bila tako kritična, saj je bila še vedno pod povprečjem EU, ki je v letu 2010 znašala 80 odstotkov BDP-ja EU, problematičen pa je bil trend zadolževanja, saj je bil ta med državami članicami EU v zadnjih letih med najhitreje rastočimi. Javi dolg v Sloveniji se je v naslednjih letih hitro začel povečevati. V prvem četrtletju leta 2013 smo zabeležili visok padec gospodarske aktivnosti, padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih med največjimi v evrskem območju. Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Do konca leta 2015 se je povzpel na 80,8 odstotka BDP. Španija se trenutno sooča z najhujšo finančno krizo v zadnjih petdesetih letih. Kriza se je začela kot razširitev mednarodne finančne krize in kot posledica neravnovesij v bančnem in nepremičninskem sektorju. Javni dolg se znatno povečuje. Najhujše posledice finančne krize so se pokazale leta 2009. Upad gospodarstva, proizvodnje, izguba delovnih mest, upad BDP-ja za 6 %. Javni dolg v Španiji je trenutno dosegel rekord saj po podatkih španske centralne banke znaša že 87,8% BDP. Finančna kriza v Grčiji se je začela leta 2009 z dvomi investitorjev, če je Grčija sposobna servisirati svoje dolgove. Sprva je grška vlada prikrivala realne podatke o višini javnega dolga in primanjkljaja ampak se je hitro pokazalo, da sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja kot so sprva prikazali. Leta 2009 je prišla na oblast nova vlada, se je izkazalo, da ima država proračunski primanjkljaj, štirikrat višji od dovoljenega po maastrichtskih kriterijih, ki jih morajo upoštevati države članice Evropske unije. Za nastanek takšnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja si je Grčija kriva veliko sama saj je značilno, da je v preteklosti in prav tako tudi sedaj prihaja do davčnih utaj. S pobiranjem davkov države služijo kar v tem primeru pri utaji davkov seveda pomeni, da je država ogoljufana in sicer je Grčija letno izgubila tudi do 20 mrd evrov. Spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje javnega dolga je strateška prednostna naloga Evropske Unije in držav članic ter je del lizbonske strategije. V podporo tej strateški prednostni nalogi izvaja Evropska unija skupno politiko v vseh sektorjih gospodarstva, medtem ko države članice izvajajo lastne nacionalne strukturne reforme. Učinki teh reform in politik se čutijo v vsej Evropski uniji zaradi tesnih in vse pogostejših vezi med državami članicami.
Keywords: Javni dolg, recesija, finančna kriza, javnofinančni primanjkljaj, bruto domači proizvod, konkurenčnost, tveganje.
Published: 15.06.2016; Views: 584; Downloads: 93
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica