Search the digital library catalog

Abstract: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem, vse bolj pridobivajo na pomenu. Njihov glavni pomen je zagotavljanje javnih dobrin ali storitev, pri čemer zasebna stranka nosi veliko mero tveganja in odgovornosti za upravljanje. Javno-zasebna partnerstva se uveljavljajo kot inovativno politično orodje, ki – če je uspešno izvedeno – prinese pozitivne rezultate v korist javnega in zasebnega sektorja ter še posebej uporabnikom, ki jim je posamezen projekt prvotno namenjen. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V poglavjih teoretičnega dela so predstavljeni osnovne značilnosti in elementi javno-zasebnega partnerstva ter poslovna tveganja, ki jih projekti javno-zasebnih partnerstev prinesejo s seboj, navedene pa so tudi posamezne prednosti in slabosti, ki jih lahko pričakujemo pri teh partnerstvih. Ker pa se lahko projekti izvajajo na podlagi dveh različno opredeljenih partnerstev, pogodbenega in institucionalnega, smo opredelili tudi njune značilnosti. V analitičnem delu se posvetimo analizi področja javno-zasebnih partnerstev v Franciji, kjer opredelimo značilnosti s področja zakonodaje in institucij na omenjenem področju. V tem delu diplomskega projekta je prikazana tudi primerjava obsega javno-zasebnih partnerstev in tradicionalnih javnih naročil kot enega izmed orodij za naložbe v infrastrukturo v Franciji. Ob koncu smo predstavili tudi izbrane projekte, pri katerih je bila uporabljena pogodba javno-zasebnega partnerstva. Enega izmed teh projektov smo podrobno analizirali z vidika vsebine, vpletenih podjetij, finančnega okvirja in vpliva projekta na gospodarstvo.
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, javni partner, zasebni partner, Francija, javni interes
Published in DKUM: 14.10.2020; Views: 1128; Downloads: 106
Full text (2,50 MB)

Abstract: Kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov niso nov pojem v slovenskem prostoru. Raziskave kažejo, da v Sloveniji do sedaj še ni bil izdelan predlog modela kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov s pomočjo uvedbe javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Uvedba instituta svobodnega zdravnika specialista bi približala delovanje slovenskega zdravstvenega sistema Evropski skupnosti in svetu. Z njegovo uvedbo bi se znižali stroški dela, povečala bi se učinkovitost zaposlenih ter ustvarilo stimulativno delovno okolje za mlade zdravnike, kar bi posledično prispevalo k zajezitvi odhodov mladih zdravnikov v tujino. Uvedba svobodnega zdravnika specialista v slovenski zdravstveni sistem bi prinesla tudi nove možnosti sodelovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in bolnišnicami, prav tako bi pozitivno vplivala na enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi občutili uporabniki.V doktorski disertaciji je predstavljeno trenutno stanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, ki se sooča z različnimi problemi; dolge čakalne dobe na vseh področjih dela, odhodi zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev v tujino oziroma zasebništvo. Posledično prihaja do pomanjkanja kadra za redno delo, ki povzroča preobremenjenost zaposlenih. Na osnovi poglobljenega vpogleda v zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji je bila izdelana raziskava, katere cilj je bil preveriti stališča nosilcev zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji – zdravnikov do uvedbe instituta svobodnega zdravnika v slovenski zdravstveni sistem ter na drugi strani pridobiti mnenje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov o obravnavani temi. Raziskava je bila izvedena na celotni populaciji zdravnikov (N = 5.637) in vodstvenih delavcev (N = 92) v Sloveniji v letu 2014. Vrnjenih smo dobili 318 anketnih vprašalnikov s strani zdravnikov, kar predstavlja 5,6 % celotne populacije. S strani direktorjev je bilo vrnjenih 52 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 56,5 % celotne populacije. Zaradi urejenosti spremenljivk in postavljenih hipotez, so bili uporabljeni neprarametrični pristopi, ki so za razliko od standardnih parametričnih metod primernejši, kadar so spremenljivke urejenostne in predpostavke za uporabo parametričnih metod niso izpolnjene, kot v primeru naših hipotez. V poglobljeni statistični analizi smo za obdelavo podatkov uporabili še naslednje kazalce in metode: povprečno vrednost, standardni odklon, test Kaiser-Mayer-Olkin in Bartlettov test. S faktorsko analizo smo nadalje želeli reducirati spremenljivke, ki smo jih kasneje z multiplo regresijsko analizo primerjali in ugotavljali njihovo medsebojno odvisnost. Analiza demografskih podatkov kaže na enakomerno razporeditev pridobljenih odgovorov, glede na obravnavano populacijo. Drugi del raziskave se je nanašal na delovanje zdravstvenega sistema in možne izboljšave, torej vsebinski del. Rezultate obeh anket (za zdravnike in vodstvene delavce) smo najprej opisno primerjali in jih predstavili s frekvencami (%). Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v organizacijskem smislu. V sistem vodenja javnih zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti piramidno hierarhijo, ustrezno stimuliranje in motiviranje zaposlenih ter urejen sistem nagrajevanja zaposlenih. Direktorjem javnih zdravstvenih zavodov je potrebno dodeliti večjo avtonomijo, pooblastila in orodja za izboljšanje nastale situacije. Rezultat poglobljene analize je izdelan večnivojski model kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov z uvedbo javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Model je oblikovan na osnovi trenutnega zdravstvenega sistema, kar v praksi pomeni, da bo z njegovo implementacijo dopolnil obstoječ zdravstveni sistem v Sloveniji, ne bi pa ga v celoti zamenjali. Pripravljen model predvideva novo obliko izvajanja zdravniškega poklica.
Keywords: kadrovska reorganizacija, kadrovski management, javno-zasebno partnerstvo, zdravstvo, model, institut svobodnega zdravnika specialista
Published in DKUM: 05.06.2019; Views: 1787; Downloads: 236
Full text (5,85 MB)

Abstract: Javno-zasebno partnerstvo je vedno bolj priljubljena oblika zagotavljanja javnih dobrin in storitev. Je dolgoročno partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem, ki skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev. Hkrati je orodje vlade, v primeru pomanjkanja državnega denarja in javnih infrastruktur. V javno-zasebnem partnerstvu se združijo spretnosti, znanja in sredstva obeh sektorjev, razdelijo se tveganja in odgovornosti. Vlada izkoristi strokovna znanja zasebnega sektorja in omogoča, da se zasebniki osredotočijo na sam projekt; politiko, načrtovanje in regulacijo pa prepustijo vladi. V diplomskem projektu smo analizirali stanje JZP v Evropi v obdobju 2010–2015, saj nas je zanimalo medsebojno konkuriranje in uspešnost držav na trgu JZP. Po narejeni analizi smo ugotovili, da Velika Britanija prednjači na trgu JZP tako po številu sklenjenih projektov kot tudi po njihovi vrednosti. Veliki Britaniji po številu projektov sledijo Francija, Nemčija, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija, Danska, Turčija, Hrvaška, Grčija, Irska, Poljska, Portugalska, Češka, Litva, Avstrija, Finska, Luksemburg, Bolgarija, Švedska. Po vrednosti projektov pa ji sledijo Francija, Turčija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Nemčija, Portugalska, Irska, Danska, Švedska, Finska, Grčija, Poljska, Hrvaška, Avstrija in Češka. Največ projektov JZP je bilo sklenjenih v izobraževalnem sektorju, sledil mu je promet, zdravstvo, splošne javne storitve, javni red in varnost, okolje, stanovanjski sektor, rekreacija in kultura, telekomunikacije in energija. Glede na vrednost JZP projektov, ki so bili sklenjeni v tem obdobju, je prednjačil prometni sektor, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje, okolje, javni red in varstvo, splošne javne storitve, stanovanjski sektor, telekomunikacije, rekreacija in kultura ter energija. Analizirali smo tudi sofinanciranje projektov JZP s strani Evropske investicijske banke. EIB je največ projektov JZP financirala v Veliki Britaniji sledijo ji Francija, Španija, Italija, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Irska, Portugalska, Turčija, Belgija, Finska, Poljska, Hrvaška, Grčija in Avstrija. Največ projektov JZP je sofinancirala v prometnem sektorju, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje in okolje. Že zgodovinski zapisi iz 18. stoletja pričajo o uspešnem sodelovanju Velike Britanije z zasebnim sektorjem, ki se je začelo z vključitvijo zasebnega sektorja v čiščenje uličnih svetilk. Velika Britanija tako tudi v novejši zgodovini ostaja na samem vrhu trga JZP, s čimer ostalim evropskim državam dokazuje, kako uspešno je lahko zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev s pomočjo zasebnega sektorja. Ker je vpliv gospodarske krize prisoten še danes in bo prisoten še v prihodnjih letih, se bodo države spopadale s primanjkovanjem državnega denarja. To bo vladam otežilo ustrezno zagotavljanje javnih dobrin in storitev. JZP bo tako predstavljalo eno izmed glavnih rešitev za zagotavljanje potrebnih javnih dobrin in storitev.
Keywords: Javno-zasebno partnerstvo Javni sektor Zasebni sektor Država Vlada Evropska investicijska banka Eurasia predor
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 2785; Downloads: 213
Full text (803,20 KB)

Abstract: Centralizacija javnega naročanja postaja trend po svetu in v Evropi v zadnjih letih, ki je narastel tudi zaradi gospodarske in finančne krize. Oblasti centralizacijo prepoznavajo kot sredstvo za zniževanje javne porabe in hkrati kot sredstvo za večjo učinkovitost in uspešnost javnega naročanja. Naloga obravnava institut centralizacije javnega naročanja z organizacijskega vidika, pri čemer proučuje njen koncept s teoretičnega vidika in analizira njene prednosti in slabosti. Predstavljena so izhodišča v zadnjih evropskih direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU, ki podrobneje urejata posamezna vprašanja v zvezi z že uveljavljenimi tehnikami centraliziranega naročanja v praksi držav članic preko centralnih nabavnih organov, priložnostnega skupnega javnega naročanja in čezmejnega skupnega javnega naročanja. Direktivi ne določata organizacijskih oblik centralizacije, temveč so te prepuščene nacionalnim ureditvam in praksi držav članic. Potekajo preko različnih oblik sodelovanja med naročniki (javno-javnih partnerstev), ki jih lahko razdelimo glede na podlage za nastanek sodelovanja (pogodbene in statusne) ter glede na tipe vključenih naročnikov (horizontalno, vertikalno in kombinirano sodelovanje). Optimalni model centralizacije ne obstaja, ampak lahko govorimo le o iskanju njegove najprimernejše oblike. Naloga analizira obstoječe stanje organizacije centralizacije javnega naročanja v Republiki Sloveniji s podanimi predlogi izboljšav ter predstavlja primerjalno ureditev centralizacije v Veliki Britaniji in Avstriji.
Keywords: centralizacija, decentralizacija, javno naročanje, naročnik, nabavni proces, vrednost za denar, centralni nabavni organ, javno-javno partnerstvo
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1649; Downloads: 171
Full text (1,58 MB)

Abstract: Purpose: This article examines the contribution of public-private cooperation in crime prevention within the security system of Macedonia in the last 10 years. Design/Methods/Approach: Secondary data analysis on information obtained from the Ministry of Interior and private security entities as well as content analysis of available resources to estimate the importance of the crime prevention. Findings: In general, the contribution of the public-private cooperation to crime prevention within the contemporary security system of the Republic of Macedonia is seen more as potential than as reality, owing to the present level of co-existence between public and private security sector. Although the crime prevention advantages of the cooperation between them are recognized within both sectors, it is certain that only joint activities within securing the public events and transportation of money, documents and other valuables are functioning so far. Research limitations / implications: Considering the fact that secondary data are being used, employing primary data for analysis in the future will probably strengthen the findings obtained with this research and reveal new relations. Originality/Value: Though there are several studies related to private security in the Republic of Macedonia, there is a lack of studies concerning public-private cooperation within the security system, let alone their relationship to crime prevention. We see this study as a pivotal contribution to efforts to highlight this crucial dimension of their mutual relation nowadays and in the future.
Keywords: crime, prevention, public-private cooperation, security systems, Republic of Macedonia kriminaliteta, preprečevanje, javno-zasebno partnerstvo, varnostni sistemi, Makedonija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1153; Downloads: 67
Link to full text
This document has many files! More...