Search the digital library catalog

Abstract: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv postopkov in instrumentov javnega naročanja na smotrno porabo javnih sredstev, katere pomemben element je alokacijska učinkovitost. Razumevanje učinkovitosti sistema javnega naročanja, ki temelji na evropskih pravilih javnega naročanja, je vse bolj pomembno, saj javno naročanje predstavlja vse večji del javne potrošnje. Učinkovito javno naročanje kot vzvod smotrne porabe javnih sredstev lahko dosega precejšnje prihranke, pri čemer učinkovitost razumemo kot boljše doseganje vrednosti za denar. Povezava med slabimi praksami javnega naročanja in ekonomsko rastjo je nedvoumna, zato morajo reforme javnega naročanja, ki želijo povečati rast, temeljito razumeti kompleksnost narave sistema javnega naročanja ter hkrati nasloviti vrsto izzivov na področju odgovornosti, transparentnosti, poštenosti in ekonomske učinkovitosti. Temeljni cilj doktorske disertacije je izvesti neposredno primerjavo različnih postopkov javnega naročanja, tehnik javnega naročanja in sekundarnih politik ter analizirati njihov vpliv na smotrnost porabe javnih sredstev z vidika teorije učinkovitosti izmenjevalnih mehanizmov. V prvi fazi teoretičnega dela smo predstavili teorijo funkcije javnih financ, predvsem alokacijsko funkcijo kot eno izmed treh funkcij, in ugotavljali elemente smotrne porabe javnih sredstev v luči smotrnosti poslovanja, kot jih pojasnjujejo standardi mednarodnega revidiranja. Ugotovili smo, da učinkovito upravljanje z javnimi financami temelji na fiskalni disciplini in alokacijski učinkovitosti. Smotrnost poslovanja oblikujejo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kjer načelo učinkovitosti pomeni pridobiti največ iz razpoložljivih sredstev. Pri proučevanju sistema javnega naročanja smo pojasnili ekonomske razloge urejanja tega sistema in pregledali literaturo s področja učinkovitosti javnega naročanja, ki poskuša pojasniti nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na njegovo učinkovitost, te dejavnike pa primarno ureja skupni evropski pravni okvir javnega naročanja. V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili spoznanja teorije dražb. Naša raziskava proučuje vse izvedene postopke v obdobju od leta 2016 do 2023 in je neslučajnostne narave, saj so bili izbrani vsi postopki v tem obdobju, proučevali pa smo več kot 15 različnih dejavnikov. Na podlagi raziskave smo ugotovili statistično značilne različne učinke vključenih dejavnikov, ki pojasnjujejo, da je mogoče z različno kombinacijo (vključenih dejavnikov), spodbudami in omejevanjem uporabe različnih dejavnikov vzpostaviti učinkovit sistem javnega naročanja. Vzpostaviti ga je mogoče na podlagi normativnega okvira, da omogoča smotrno porabo javnih sredstev. V svoji raziskavi smo ugotovili, da razlika med postopki glede na učinke in posledično na smotrno porabo javnih financ obstaja. Ugotovili smo, da sta najučinkovitejša postopka odprti postopek in postopek naročila male vrednosti, v teh postopkih pa je prisotna tudi največja konkurenčnost. Na drugi strani pa so najmanj učinkoviti netransparentni oziroma omejujoči postopki (v smislu proste dostopnosti), na primer postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ima tudi najnižje število ponudb. Med učinkovitostjo transparentnih in netransparentnih postopkov obstaja znatna razlika. V raziskavi smo preverjali tudi statistično pomembne razlike med tremi tehnikami oziroma instrumenti, ki se uporabljajo v javnem naročanju, torej med elektronsko obratno dražbo, skupnim javnim naročanjem in okvirnim sporazumom ter kombinacijo med njimi. Ugotovili smo, zopet s preverjanjem statistično pomembnih razlik med njimi pri razliki ocenjene in pogodbene vrednosti, da je najučinkovitejši instrument, ki uporablja mehanizem skupnega javnega naročanja, bodisi samostojno naročilo ali v kombinaciji z elektronsko dražbo (in tudi okvirnim sporazumom). Na drugi strani pa je najmanj učinkovit instrument okvirnega sporazuma. Na koncu naloge podamo predloge za izboljšanje regulatornega okvira sistema javnega naročanja.
Keywords: javno naročanje, smotrna poraba javnih sredstev, učinkovit sistem javnega naročanja, teorija dražb, Evropska unija, Slovenija.
Published in DKUM: 03.12.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (5,07 MB)

Abstract: Ekološko kmetijstvo pridela visoko kakovostno in varno hrano, prispeva pa tudi k zagotavljanju javnih dobrin ter k ohranjanju in varovanju celotnega okolja. Ekološka živila postajajo vedno pomembnejši del v svetovnem prostoru, saj potrošniki dajejo vedno več poudarka na kakovost hrane. V šolah in vrtcih so se po nekaterih državah ekološka živila že uveljavila, v Sloveniji pa na tem področju še rastemo. Namen diplomskega dela je, da se v javnih zavodih spremeni poznavanje ekoloških živil in poveča uporaba le teh v prehrano zaposlenih in uporabnikov. Razloga, za kaj ne vključujejo ekološke hrane v jedilnike, sta v večini bila visoka cena in pomanjkanje ponudnikov. Uporabniki v javnih zavodih v večini podpirajo uporabo ekoloških jedi, prav tako pa tudi organizatorji prehrane menijo, da so uporabniki zelo zadovoljni, saj jim je pomemben zdrav način prehranjevanja in boljši okus. Ker si odgovorni za nabavo prehrane želijo, da bi bilo več ozaveščanja na tem področju, predlagamo več izobraževanj, medsebojnih sodelovanj tudi z drugimi državami in večjo strokovno pomoč.
Keywords: Ekološko živilo, javni zavod, organizator prehrane, zeleno javno naročanje, certifikacija.
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 514; Downloads: 36
Full text (1,44 MB)

Abstract: Učinkovita in uspešna e-uprava je eden ključnih ciljev Republike Slovenije. Sem spada tudi elektronsko javno naročanje, ki je del digitalne transformacije storitev javnega sektorja, zato je ključnega pomena, da se v bližnji prihodnosti zagotovi celosten sistem tudi za to storitev. Elektronsko javno naročanje naj bi bilo učinkovitejše, s čimer naj bi se izboljšalo tudi poslovanje celotne državne uprave. V prvem delu bomo tako predstavili elektronsko javno naročanje v Republiki Sloveniji, neposredno povezane pravne podlage ter področje poslovanja z dokumentarnim gradivom, saj je to ključnega pomena pri samem izvajanju javnih naročil. V drugem delu se bomo osredotočili na predstavitev okolja ter predstavitev enega izmed postopkov javnega naročanja, kjer bomo opisali ključne procese, ki jih bomo raziskovali. Izbrane procese bomo časovno izmerili s pomočjo izbranega vzorca oseb. V zaključku bomo predstavili analizirane podatke in ugotovitve. S pomočjo teh podatkov bomo lahko v sklepu zavzeli stališče in odgovorili na ključno vprašanje tega dela, in sicer, kakšen je dejanski prispevek elektronskega poslovanja na omenjenem področju.
Keywords: javno naročanje, elektronsko javno naročanje, elektronsko poslovanje, prihranek časa, transparentnost, poenostavitev
Published in DKUM: 11.05.2023; Views: 669; Downloads: 100
Full text (4,48 MB)

Abstract: V delu diplomskega projekta je obravnavano pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ki predstavlja varnost za ponudnike in naročnike. Statistični podatki kažejo, da se število javnih naročil povečuje, hkrati pa se povečuje število zahtevkov za revizijo (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018), . Deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu (v nadaljevanju BDP) ter odhodki proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se zmanjšujejo v zadnjem letu. Leta 2017 so bili v primerjavi z letom 2016 manjši, če pa primerjamo leto 2017 in 2018, so bili leta 2017 večji (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018). Ministrstvo za javno upravo je tako podalo predlog za spremembo in dopolnitev zakon Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19 v nadaljevanju ZPVPJN). Z novelo ZPVPJN C, ki je vstopila v veljavo lani decembra, naj bi se povečala neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM), povečala učinkovitost ter ureditev polnega sodnega varstva zoper odločitve DKOM. Poleg vseh zakonov o javnem naročanju, je za prakso pomembno, kako ravna v primeru kršitev zakonodaje DKOM. Tako so v delu diplomskega projekta predstavljeni trije izbrani primeri iznovejše prakse DKOM. V vseh primerih je bil uporabljen odprti postopek javnega naročanja, vendar je DKOM pri vsakem izbrala drugačno odločitev na podlagi okoliščin primera. Skozi primere lahko vidimo, kako dejansko poteka postopek pravnega varstva pri javnih naročilih. Največja novost novele C ZPVPJN predstavlja 39.a člen, ki ureja upravni spor. Posebnost tega je, da z upravnim sporom ne bo možno spremeniti ali razveljaviti odločitev DKOM, ampak se bo preverjala le njena legalnost.
Keywords: javno naročanje, pravno varstvo, Državna revizijska komisija, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo
Published in DKUM: 19.11.2020; Views: 1905; Downloads: 230
Full text (583,45 KB)

Abstract: Smernice v obliki priročnika vključujejo znanja s širšega področja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega naročanja. Publikacija naročnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti področja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi značilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega naročanja v Sloveniji. Med drugim priročnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Vključena so možna merila za naročanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za različne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, finančni sektor in fizične osebe – varovanje hiše), ki so pripravljeni specifično za slovenske razmere in so presek teoretičnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo.
Keywords: zasebna varnost, javno naročanje, naročniki, ponudniki, merila naročanja
Published in DKUM: 24.02.2020; Views: 1909; Downloads: 173
Link to file