| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 58
First pagePrevious page123456Next pageLast page
31.
32.
33.
34.
35.
NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V OBČINI HRASTNIK
Ivana Assayed, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Javne službe so družbi nujno potrebne, saj se preko njih zadovoljujejo potrebe po javnih dobrinah in storitvah, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja država oziroma lokalna skupnost, kadar in v kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu, pri tem pa njihov prvenstveni cilj ni pridobivanje dobička. Javne službe delimo na gospodarske in negospodarske. Negospodarske javne službe ureja Zakon o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP). ZZ v 1. členu opredeljuje negospodarske javne službe oziroma dejavnosti, ki jih le-te zajemajo, to so pa so: vzgoja in izobraževanje, znanost, kultura, šport, zdravstvo, socialno varstvo, otroško varstvo, invalidsko varstvo, socialno zavarovanje ali druge dejavnosti, če njihov cilj ni pridobivanje dobička. ZZ pa ureja le statusna vprašanja, ki so skupna za vse vrste zavodov na posameznih področjih družbenih in drugih negospodarskih dejavnosti. S posebnimi zakoni, ki urejajo posamezna področja teh dejavnosti, pa so posamezna vprašanja urejena drugače, upoštevaje pri tem specifičnosti posameznih dejavnosti in vrst zavodov. Negospodarske javne službe se izvajajo v naslednjih oblikah: javni zavodi (brez in z subjektiviteto), zavodi s pravico javnosti, koncesija negospodarske javne službe, javno-zasebno partnerstvo.
Keywords: javne službe, negospodarske javne službe, načini izvajanja negospodarskih javnih služb, javni zavodi, koncesija
Published: 13.10.2011; Views: 3630; Downloads: 496
.pdf Full text (524,28 KB)

36.
PRESOJA UPORABNOSTI PORTERJEVEGA MODELA PETIH SILNIC ZA PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Rok Petje, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Planiranje v organizacijah se prične s proučevanjem okolja podjetja, tako notranjega, kot tudi zunanjega. V podjetjih je zavedanje o pomembnosti raziskovanja že na visoki ravni, med tem, ko v javnih zavodih, planiranju in s tem proučevanju okolja ter konkurence, še vedno posvečajo premalo pozornosti. Prvi del magistrskega dela je teoretičen. V njem predstavljamo nekatere pomembne metode in modele za proučevanje zunanjega okolja organizacije, s poudarkom na podrobni proučitvi Porterjevega modela petih silnic. V drugem delu teoretičnega dela magistrskega dela proučujemo posebnosti javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, pri čemer se osredotočamo tudi na upravljanje in vodenje v omenjenih zavodih. V praktičnem – aplikativnem delu magistrskega dela prikažemo uporabo Porterjeva modela petih silnic za področje vzgoje in izobraževanja. Pri praktični izvedbi Porterjevega modela petih silnic izhajamo iz primera Ekonomske šole Murska Sobota. Za le-to smo pred Porterjevim modelom pripravili tudi strukturno analizo zavoda, ki nam služi kot osnova, za presojo uporabnosti Porterjevega modela petih silnic za področje vzgoje in izobraževanja. Kot osnovno, za izvedbo Porterjevega modela petih silnic na področju vzgoje in izobraževanja, smo uporabili Porterjev izvirni model (Porter, 1998).
Keywords: Okolje podjetja, javni zavodi, metode in modeli, Porterjev model petih silnic, Porter, konkurenca, vzgoja in izobraževanje, Pomurje, šolstvo, planiranje v javnih zavodih.
Published: 23.09.2011; Views: 2175; Downloads: 340
.pdf Full text (1,24 MB)

37.
38.
DAVČNI VIDIK PRIDOBITNE IN NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI V DOMOVIH UPOKOJENCEV IN PRIMERJAVA S HRVAŠKO
Danijela Berlič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na davčno ureditev v javnih zavodih — domov upokojencev v Sloveniji in na Hrvaškem. Na začetku naloge smo predstavili javne zavode v Sloveniji, ki so namenjeni predvsem opravljanju javnih služb. Glede na to, da lahko vsak zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, lahko pridobivajo sredstva za delo tudi s prodajo blaga in storitev na trgu. Pridobivanje sredstev s prodajo blaga in storitev je tržna dejavnost, ki se obdavči, zato javni domovi upokojencev v Sloveniji razdelijo dejavnost na pridobitno in nepridobitno dejavnost. V drugem delu diplomske naloge smo opredelili javne domove na Hrvaškem na primeru doma Sveta Ana, ki imajo enaki pomen kot v Sloveniji. Javni domovi na Hrvaškem so v celoti socialno naravnani, pomeni, da je celotna dejavnost nepridobitna dejavnost, zato ne delijo dejavnosti na javno in tržno dejavnost. V 8. poglavju smo prikazali primerjavo davčnega obračuna javnih domov v Sloveniji in Izkaza prihodkov in odhodkov, prejemkov in izdatkov, ki ga izpolnijo na Hrvaškem.
Keywords: javni zavodi, domovi upokojencev v Sloveniji in na Hrvaškem, pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost, davek, davčni obračun, izkaz
Published: 28.01.2011; Views: 1915; Downloads: 218
.pdf Full text (746,89 KB)

39.
ORGANIZIRANOST CENTRA ZA POMOČ SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Nataša Grum, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Nepridobitne organizacije so javni zavodi za opravljanje javnih služb. Delujejo v javnem interesu. Cilj njihovega delovanja ni ustvarjanje dobička, temveč njihovo poslanstvo, ki je zagotovitev storitev in dobrin v javnem interesu. Skozi vsa leta delovanja Zavoda za slepo in slabovidno mladino so se spremenili zakonodajni okvirji, družbena odgovornost, trendi izobraževanja posledično pa se je tudi spremenilo poslanstvo Zavoda. Tako sem v diplomski nalogi opisala trenutno organiziranost in na podlagi vseh dejstev, ki so razloženi v nalogi predlagala novo organiziranost.
Keywords: javni zavodi, javni interes, organiziranost, poslanstvo
Published: 24.01.2011; Views: 2022; Downloads: 97
.pdf Full text (596,38 KB)

40.
ANALIZA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI JAVNEGA ZAVODA S PODROČJA KULTURE
Ana Vogrin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Javni zavodi s področja kulture so neprofitne organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost za zadovoljevaje širših družbenih potreb. Financirani so iz državnega ali občinskega proračuna in s svojo dejavnostjo ustvarijo le majhen delež lastnega prihodka. Zavodi morajo sredstva trošiti kar najbolj ekonomično, da lahko izvedejo vse projekte, ki so načrtovani v določenem časovnem obdobju, obenem pa si morajo prizadevati za čim večjo učinkovitost in uspešnost svojega poslovanja. Učinkovitost pomeni "delati prav". Presoja le-te pa je v javnih zavodih s področja kulture izredno otežena, ker v teh organizacijah prevladujejo stvarni, kakovostni in težko merljivi cilji. Uspešnost zavoda se meri s kazalci (število predstav, število ponovitev, obiskanost predstav), ki so predpisani s strani MK, jih je pa premalo, da bi dobili realno sliko o uspešnosti. Še najboljši pokazatelj o uspešnosti javnih zavodov s področja kulture so odzivi obiskovalcev prireditev in strokovna javnost. Da bi lahko merili učinkovitost in uspešnost javnih zavodov s področja kulture, bi morali uvesti modele za merjenje učinkovitosti, kot sta model odličnosti (PRSPO) in BSC - model uravnoteženih kazalnikov.
Keywords: javni zavodi s področja kulture, neprofitne organizacije, učinkovitost, uspešnost, model odličnosti, model uravnoteženih kazalnikov.
Published: 04.08.2010; Views: 3018; Downloads: 446
.pdf Full text (3,10 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica