| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 61
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza uspešnosti javnih lekarniških zavodov v Sloveniji pred in po epidemiji covid-19
Sanja Kladnik, 2024, master's thesis

Abstract: Merjenje uspešnosti je pomembno pri ugotavljanju delovanja podjetja. V magistrskem delu se osredotočimo na primerjavo vseh javnih lekarniških zavodov v Republiki Sloveniji pred in po epidemiji COVID-19. Predstavimo delovanje javnih zavodov na splošno in natančneje javnih lekarniških zavodov. Podrobneje opredelimo značilnosti njihovega delovanja, pravno ureditev, nadzor in financiranje. V teoretičnem delu opišemo institucionalni okvir računovodskega poročanja, kjer predstavimo pravne podlage in računovodsko poročanje. Pregledamo finančnoračunovodske kazalnike, ki so namenjeni presoji uspešnosti poslovanja. Sledi empirična analiza, kjer primerjamo uspešnost javnih lekarniških zavodov v obdobjih 2017–2019, pred epidemijo, ter 2020–2021, po epidemiji. Osredotočimo se na kazalnike, ki jih opredeljujejo slovenski in tuji avtorji ter PSR 8, ki se opira na SRS. S pregledom tujih raziskav primerjamo rezultate naše analize. Ugotovimo, da letna poročila razkrivajo dovolj podatkov za izračun finančnoračunovodskih kazalnikov. Kljub nestabilnim razmeram, v našem primeru epidemije COVID-19, so javni lekarniški zavodi poslovali bolj uspešno glede na preteklo obdobje pred epidemijo.
Keywords: Analiza uspešnosti, javni lekarniški zavodi, finančno računovodski kazalniki, epidemija COVID-19.
Published in DKUM: 18.06.2024; Views: 175; Downloads: 40
.pdf Full text (15,21 MB)

2.
EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor
2023, catalogue

Abstract: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in druž­beno življenje.
Keywords: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Published in DKUM: 21.12.2023; Views: 492; Downloads: 49
.pdf Full text (50,50 MB)
This document has many files! More...

3.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko delo
Tilen Traven, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Keywords: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 1024; Downloads: 147
.pdf Full text (604,56 KB)

4.
Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju Savinjske regije
Nina Tamše, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Ekološko kmetijstvo in ekološka živila sta vse pomembnejša segmenta v svetovnem in evropskem prostoru, saj je dandanes vse več ozaveščenih potrošnikov, katerim ni več pomembna samo zunanja, ampak tudi notranja kakovost živil. Ključni porabniki hrane so javni zavodi. Otroke, bolnike in starostnike v Sloveniji uvrščamo med ogrožene skupine prebivalstva, za katere je predvidena posebna skrb za zdravo prehranjevanje. Za uspešno vključevanje ekoloških živil v javne zavode morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v socialnem okolju. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov (30 % od vseh javnih zavodov) analiza stanja v javnih zavodih Savinjske regije kaže, da organizatorji prehrane slabše poznajo določene označbe za ekološka živila, vendar pa dobro poznajo prednosti ekoloških živil. Prav tako spodbujajo vključevanje tovrstnih živil v prehrano njihovih uporabnikov, ampak jih pri tem ovirajo zunanji dejavniki: visoke cene ekoloških živil, pomanjkanje ponudnikov, dodatno birokratsko delo, preobremenjenost oziroma premajhno število odgovornih oseb, slaba finančna podpora itd. Samo dobra polovica anketirancev pozna zahtevo iz Zakona o zelenem javnem naročanju o obveznem 10 % deležu ekoloških živil. Kar 41 % javnih zavodov nabavlja živila izključno samo preko sistema javnega naročanja. Odgovorne osebe, ki odločajo o nabavi živil, v večji meri predstavljajo vodje kuhinje ali profesorji oziroma učitelji biologije/gospodinjstva (52 %), ki pa morajo pogosto za pripravo dokumentacije za objavo javnega naročila najeti zunanjo strokovno pomoč (59 %). V prihodnje predlagamo medsebojna sodelovanja, brezplačna izobraževanja in dodatno strokovno pomoč za vse osebe, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja živil.
Keywords: ekološka živila, organizator prehrane, javni zavodi, zeleno javno naročanje, ekološke označbe
Published in DKUM: 30.01.2017; Views: 3915; Downloads: 354
.pdf Full text (2,40 MB)

5.
Spodbujanje vključitve raziskovalcev v pedagoški proces na univerzah
Mojca Slak, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V Sloveniji raziskave potekajo na univerzah in v veliki meri na javnih raziskovalnih zavodih. V Evropi je obseg raziskav večji na univerzah in manjši na državnih institutih. S tem je omogočen neposreden prenos aktualnega znanja v pedagoški proces. Pri nas pa odkritja in znanja, ki nastajajo pri raziskavah na javnih raziskovalnih zavodih, nimajo neposrednega pretoka v učni proces. Da bi dosegli ta pretok in hkrati razbremenili pedagoške sodelavce na univerzah, da bi lahko večji del svojega časa posvetili raziskovalnemu delu, je Javna agencija za raziskovalno dejavnost v letih od 2008 do 2010 namenila sredstva za »projekt ARRS-pedagoška vpetost«, s čimer je financirala vključevanje raziskovalcev v pedagoški proces na visokošolskih organizacijah. Analizirali smo kadrovski proces ob zaposlovanju za dopolnilno delovno razmerje in prikazali pregled porabe sredstev v letih financiranja projekta. Izvedli smo anketo, ki je zajela vodje raziskovalnih programov na Javnih raziskovalnih zavodih in vodje programskih ali raziskovanih skupin na visokošolskih organizacijah, katerih skupine so prejela sredstva za vključitev raziskovalcev v pedagoški proces. Na podlagi statistične analize rezultatov ankete je raziskava potrdila postavljene hipoteze, da je bil » projekt ARRS-pedagoška vpetost« uspešen in bi ga bilo treba obnoviti.
Keywords: pedagoška vpetost, pedagoški sodelavci, raziskovalci, javni raziskovalni zavodi, visokošolske organizacije.
Published in DKUM: 25.01.2017; Views: 1653; Downloads: 97
.pdf Full text (1,46 MB)

6.
POSEBNOSTI OBRAČUNAVANJA DDV V LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI
Tatjana Valek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tema, ki smo jo proučili v diplomskem delu so posebnosti obračunavanja davka na dodano vrednost v lekarniški dejavnosti. Osredotočili smo se na lekarniško dejavnost v okviru javnih zavodov, ter obračun davka na dodano vrednost ponazorili tudi na praktičnem primeru. Pri procesu obračunavanja davka na dodano vrednost obstajajo v lekarniški dejavnosti posebnosti, ki jo ločijo od klasične trgovinske dejavnosti, saj poleg običajne nabave in prodaje poteka pri njih še prodaja/izdaja na recept, ki pa za klasično trgovinsko dejavnost ni značilna. Predmet obdelave diplomskega dela je davek na dodano vrednost in njegove posebnosti v lekarniški dejavnosti. Na podlagi opredelitve in predstavitve davka na dodano vrednost smo prikazali celoten proces obračunavanja davka na dodano vrednost in njegovih posebnosti (recepti, računi) v lekarniški dejavnosti od samega začetka (njihovega prejetja oz. izdaje) pa vse do izdelave davčnega obračuna. Med lekarniško dejavnostjo in klasično trgovinsko dejavnostjo obstajajo številne splošne razlike. Sam obračun DDV je mogoče primerjati z trgovinsko dejavnostjo. Bistvena razlika je pri cenah (za zdravila), ki se v lekarniški dejavnosti obračunavajo po storitvenem sistemu (vrednost točke). Vse cene v lekarniški dejavnosti so določene z zgornjo mejo, medtem ko v trgovinski dejavnosti tako strogih omejitev ni. Razlika se pojavi tudi pri izdaji na recept, saj pacient računa ne plača. Za ugotovitev morebitnih ostalih razlik, bi bilo potrebno trgovinsko dejavnost še natančneje proučiti.
Keywords: lekarniška dejavnost, davek na dodano vrednost, javni zavodi, lekarne, zdravila
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 1773; Downloads: 282
.pdf Full text (3,91 MB)

7.
8.
IZVAJANJE TRŽNIH DEJAVNOSTI V JAVNIH ZAVODIH
Betina Podgajski, 2014, master's thesis

Abstract: Področje izvajanja javnih služb in tržnih dejavnosti v javnih zavodih še zmeraj ostaja nedorečeno. Prepletanje javne službe in tržnih dejavnosti v javnih zavodih vodi do nasprotij med neprofitnim in profitnim ciljem. Tržne dejavnosti izvajajo z javnimi sredstvi in z delom zaposlenih, ki imajo status javnih uslužbencev. Pri tem pogosto trčijo ob probleme, ki so lahko prvenstveno računovodske narave. Javno službo in tržne dejavnosti morajo izkazovati tako, da so vsi finančni odnosi transparentni in zakoniti, ter da ne prihaja do prelivanja sredstev za izvajanje javne službe v tržne dejavnosti. Javni zavodi so ustanovljeni z namenom zagotavljanja javne službe na področju izobraževanja, športa, raziskovanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva. Javno službo na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izvajajo tudi srednješolski javni zavodi. Poleg javne službe šole pogosto opravljajo različne tržne dejavnosti. Vidik prepletanja dejavnosti in delovanje šolskega sistema je prikazan tudi v razmerju do avstrijskega šolskega sistema.
Keywords: Javni sektor, javna služba, javni zavod, tržna dejavnost, srednješolski javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja, pravna ureditev, Slovenija, Avstrija.
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 4925; Downloads: 900
.pdf Full text (1,53 MB)

9.
ORGANIZIRANJE JAVNE UPRAVE
Mateja Vurcer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Po ustavi je vlada Republike Slovenije organ oziroma veja izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave republike Slovenije. Del izvršilne oblasti je uprava, ki izvršuje upravne naloge. Uprava na izvedbeni ravni neposredno skrbi, da se sprejete odločitve uresničujejo v vsakodnevnem družbenem življenju. Delovanje uprave temelji na načelu ustavnosti in zakonitosti in na načelu samostojnosti. Javna uprava je širši pojem od državne uprave, ker zajema tudi lokalno samoupravo, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Javna uprava je uprava v javnih zadevah. Delovanje javne uprave je obraz države in družbenega gledanja na razmerje med skupnostjo in posameznikom. Upravljanje je dejavnost, katere bistvo je v usmerjanju, določanju smeri za dosego cilja. Je upravljanje skupnih družbenih zadev oziroma dejavnosti, ki so v (javnem, splošnem, skupnem) interesu celotne družbe. Javni interes pa je tisto, kar šteje družba, organizirana v državo ali drugo pravno organizacijsko teritorialno enoto oziroma skupnost po svojih merilih za svojo korist. Področje javne uprave ureja upravno pravo, ki vsebuje norme. Pravne norme in predpisi pa so osnova za vključevanje in urejanje na področju družbenih odnosov. Organizirana mora biti tako, da se zadovolji družbene interese. Organizacija je proces delitve dela in sistematično povezovanje delov operacij, razdeljenih med različne ljudi, ki delujejo za uresničevanje določenih skupnih ciljev. Skupna izhodišča za notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest določa vladna odredba. Odredba natančneje določa naloge, ki se opravljajo za posamezno delovno mesto ter pogoje za zaposlitev na teh delovnih mestih. Akt izda minister s soglasjem vlade. Akt o sistematizaciji je seznam predvidenih delovnih mest, ki omogoča preglednost in načrtnost pri zaposlovanju. Klasifikacija (razvrščanje) javnih uslužbencev omogoča načrtovanje in nadzor nad zaposlovanjem v javni upravi, organizacijsko racionalizacijo in poenotene pogoje za zaposlitev na istovrstnih delovnih mestih. V okviru pravnih oseb javnega prava delujejo tudi javni skladi , ki upravljajo in razpolagajo s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa.
Keywords: Javna uprava so organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oz. dejavnosti upravljanja v javnih zadevah (državna uprava, lokalna samouprava in nosilci javnih pooblastil). Javni sektor je širši pojem, ki ga poleg javne uprave sestavljajo še javni zavodi, javna podjetja in druge neprofitne organizacije. Javni skladi - ustanavljajo jih država in lokalne skupnosti za zbiranje sredstev za določen namen in za gospodarjenje s temi sredstvi.
Published in DKUM: 25.03.2014; Views: 4971; Downloads: 1364
.pdf Full text (572,72 KB)

10.
Uvedba skupne nabave na nivoju občinske uprave
Matej Španinger, 2013, master's thesis

Abstract: Uvedba skupne nabave na nivoju občinske uprave Obvladovanje nabavne logistike kot pomembnega dela celotnega sistema je v času trenutnih gospodarskih razmer izrednega pomena. Gospodarske družbe se tega že nekaj časa zavedajo, podobno miselnost pa je potrebno prenesti tudi v javne zavode. V magistrskem delu smo se osredotočili na delovanje nabavne logistike javnih zavodov v Občini Slovenska Bistrica, kjer zaradi decentralizacije nabave po zavodih prihaja do višjih stroškov. Uvedba predlaganega sistema skupne nabave bi zavodom in občini prinesla ekonomske in organizacijske učinke ob nezmanjšanem nivoju storitev za svoje odjemalce. Kljub temu pa je za dosego skupne nabave potrebna tudi pripravljenost s strani občine in odgovornih v posameznih zavodih.
Keywords: Ključne besede: logistika, nabavna logistika, javni zavodi, javna naročila.
Published in DKUM: 12.12.2013; Views: 1858; Downloads: 235
.pdf Full text (3,78 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica