| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Ustvarjalno definiranje in reševanje problemov finančnih posledic epidemije covid-19 v javnem sektorju
Jasna Toplak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta obravnavamo epidemijo covida-19, ki je zajela večino držav po svetu, in katere posledice se čutijo po veliko podjetjih v gospodarskem sektorju. Ker nas zanima, ali se s podobnimi problemi, ki jih je s seboj prinesel covid-19, srečujejo tudi v javnem sektorju, natančneje v javnem zavodu X, smo opredelili probleme s pomočjo metod definiranja problemov in priložnosti. Kot vsa druga podjetja v gospodarstvu si tudi javna podjetja želijo ohraniti delovna mesta, dobro finančno stabilnost in pozitivno poslovanje. Ker je bil zavod X zaradi epidemije soočen z veliko spremembami, smo v nadaljevanju s pomočjo metod za generiranje idej poiskali najprimernejše rešitve za nekaj nastalih situacij. Izhajali smo iz zunanjega okolja zavoda, pri tehnikah pa so nam bili v pomoč tudi izkušeni strokovni sodelavci, da smo pridobili rezultate, ki smo jih predstavili v empiričnem delu dela diplomskega projekta. V tem delu diplomskega projekta smo prišli do zaključka, da je zelo pomemben člen vsakega uspešnega podjetja, naj bo to javno ali zasebno, ustvarjalnost in motiviranost zaposlenih, dober vodja in delo v timu, ki ni le strokovno podkovano, ampak tudi sproščeno, prijetno in fleksibilno. Vse to lahko pripomore k dobremu poslovanju podjetja. Finančne posledice epidemije covida-19 se lahko odpravijo v krajšem času kot sicer. Opisali smo, ali lahko naše hipoteze sprejmemo ali zavrnemo ter zakaj, prav tako pa smo predstavili nekaj rešitev, s pomočjo katerih bi si lahko zavod X pomagal med krizo, da bi poslovanje potekalo nemoteno in predvsem varno za vse zaposlene.
Keywords: epidemija, javni zavod, finančne posledice, covid-19, rešitev
Published: 28.10.2021; Views: 52; Downloads: 5
.pdf Full text (1,63 MB)

2.
Stili vodenja v fizioterapiji na primarnih javnih zdravstvenih zavodih
Arbulena Kokollari, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Stil vodenja je način, kako vodja vodi svoje podrejene sodelavce. Cilj vsake organizacije je, da se osredotoči k tistemu slogu vodenja, ki omogoča zaposlenim doseganje najboljših rezultatov, medtem ko so osebno zadovoljni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja, metodi deskripcije. Uporabili smo tehniko anketiranja. Za instrument smo uporabili vprašalnik multifaktorskega vodenja – MQL. Vključili smo 118 fizioterapevtov v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Podatke smo zbrali in obdelali s programom Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavi smo si zastavili štiri hipoteze. Za preverjanje prve hipoteze smo izvedli osnovno statistiko, pri čem smo ugotovili, da prevladuje transformacijski stil vodenja. Za preverjanje ostalih treh hipotez smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, pri čemer smo dve hipotezi ovrgli ter ugotovili, da spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izbiro transformacijskega stila vodenja, eno hipotezo pa smo potrdili in ugotovili, da starost vpliva na izbiro transformacijskega stila vodenja. Razprava in sklep: Stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in na učinkovitost zavoda. Različne situacije zahtevajo od managerjev različne načine vodenja. Managerji se morajo sproti odločati o stilu in spremembah o načinu vodenja. Zadovoljni zaposleni so na delovnem mestu učinkovitejši, posledično je v organizaciji dobra klima in uspešnost zavoda večja. 
Keywords: stili vodenja, fizioterapija, primarni javni zdravstveni zavod
Published: 13.10.2021; Views: 97; Downloads: 22
.pdf Full text (916,48 KB)

3.
Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v Mariboru
Maja Petek, 2021, master's thesis

Abstract: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Keywords: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Published: 15.04.2021; Views: 278; Downloads: 70
.pdf Full text (2,69 MB)

4.
PROCESNE IN INŠTITUCIONALNE POSEBNOSTI RAZVOJNEGA PLANIRANJA V JAVNEM ZAVODU
Mojca Celec, 2012, master's thesis

Abstract: Organizacije dandanes še vedno posvečajo premalo pozornosti planiranju svojega razvoja. Večina njih planira razvoj novega izdelka ali novega oddelka a planiranje razvoja še vedno ostaja zapostavljeno. Še posebej zanemarjajo planiranje razvoja zavodi, ki so ustanovljeni s strani države in njihov cilj ni ustvarjanje dobička. Ti dve dejstvi jim dajeta finančno udobje, kar vodje izkoristijo v svoj prid in se udobno namestijo na svoje položaje. Ne namenjajo pozornosti razvoju in tako večina zavodov skozi mnogo let stagnira na ustanovitveni ravni. S tem škodujejo sebi in družbi. V današnjih turbolentnih časih in strogo kapitalistični družbi, neaktivne organizacije ne preživijo. Uspejo samo dinamične organizacije, medtem ko neaktivne organizacije propadajo. Potrebno je aktivno poslovanje in razvojno planiranje vseh organizacij, prav tako tudi zavodov. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali vse vidike razvojnega planiranja. Primerjali smo različne modele strateškega in integralnega managamenta in ugotavljali primernost le teh za planiranje razvoja zavodov. Prav tako smo proučevali obliko organizacije javni zavod, ki je predmet naše raziskave. V praktičnem delu smo planirali razvoj javnega zavoda Skupnost zdravstvenih zavodov Murska Sobota (v nadaljevanju SZZ MS) in sicer na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Za raziskavo planiranja razvoja zavoda smo med proučevanimi modeli izbrali MER-ov model integralnega managementa. Ugotovili smo, da gre za model, ki je primerno kompleksen ter za uporabo zelo praktičen in med ostalimi modeli tudi najprimernejši model za planiranje razvoja v javnih zavodih. S pomočjo MER-ovega modela smo v magistrski nalogi planirali razvoj zavoda na ravni politike podjetja in sicer za 5 letno plansko obdobje. V okviru politike podjetja smo razvojno planirali vizijo, poslanstvo, smotre in temeljne cilje zavoda. Prav tako smo za plansko obdobje petih let v okviru MER-ovega modela planirali razvojne strategije te strategije ovrednotili ter na koncu izdelali program razvoja zavoda SZZ MS.
Keywords: vrsta organizacije, javni zavod, MER-ov model integralnega managementa planiranje razvoja, politika podjetja, razvojna vizija, strategije, razvojne možnosti, ekonomsko vrednotenje strategij, programiranje razvoja.
Published: 12.03.2021; Views: 215; Downloads: 28
.pdf Full text (1,11 MB)

5.
Komuniciranje z javnostmi v lokalnem okolju: študija primera javnega zavoda za turizem
Žiga Lah Koštomaj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Komuniciranje z lokalnimi javnostmi bi morala biti poglavitna naloga vsakega podjetja ali institucije, ki se nahaja v lokalnem okolju. Za uspešno komunikacijo je treba najti komunikacijske kanale, ki dosegajo lokalne javnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili na komuniciranje z lokalnimi javnostmi Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah. Analizirali smo pojavnosti v lokalnih medijih, vsebine in doseg na Facebooku ter Instagramu, opravili spletno anketo ter intervju s predstavnico institucije. S pomočjo raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da organizacija v lokalnem okolju najučinkoviteje komunicira na družbenem omrežju Facebook in da so v njihovem komuniciranju še možne izboljšave.
Keywords: odnosi z javnostmi, mediji, družbena omrežja, Javni Zavod TŠM Šmarje pri Jelšah.
Published: 26.11.2020; Views: 377; Downloads: 29
.pdf Full text (6,03 MB)

6.
Notranja revizija v javnih zavodih na primeru Zdravstvenega doma Slovenske Konjice
Sanja Flašker, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo proučevali javni sektor, javne zavode, osredotočili smo se predvsem na javne zdravstvene zavode in notranjo revizijo. V teoretičnem delu smo predstavili prej našteta področja. Poudarek smo dali na predstavitev notranje revizije. V okviru notranje revizije smo zajeli organiziranost izvajanja notranje revizije ter ugotovili, da se lahko organizirala lastna revizijska služba, najame zunanji izvajalec ali pa ustanovi skupna revizijska služba. Zajeli smo tudi notranje revizijske dejavnosti in v okviru le-teh predstavili posamezne faze notranje revizije. Predstavili smo tudi delo notranjega revizorja in kakšne naj bi bile njegove lastnosti za uspešno delo ter pravila, ki jih pri svojem delu upošteva in uporablja. Praktični del zajema predstavitev dveh izbranih zdravstvenih domov, torej Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Zdravstvenega doma X in primerjavo notranje revizije v teh dveh zdravstvenih domovih za leti 2016 in 2017, ki smo jo prikazali na podlagi revizijskih poročil in podatkov s spleta.
Keywords: javni zavod, zdravstveni zavod, notranja revizija, notranji revizor, pravila stroke revidiranja
Published: 26.10.2018; Views: 1137; Downloads: 171
.pdf Full text (475,85 KB)

7.
Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje
Manca Raušl Kodrič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi. Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda. V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Keywords: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Published: 21.09.2018; Views: 541; Downloads: 62
.pdf Full text (420,62 KB)

8.
Model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih v sredni šoli "X"
Viktorija Salaj, 2017, master's thesis

Abstract: POVZETEK V magistrskem delu smo proučili stroške izobraževanja odraslih in sestavili model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih v srednji šoli. Srednja šola X je javni vzgojno-izobraževalni zavod in je ustanovljena za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Poleg javne službe opravlja tudi različne tržne dejavnosti. Področje izvajanja dejavnosti javnih služb in tržnih dejavnosti v srednjih šolah še zmeraj ostaja nedorečeno. Sestavili smo model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih in ga preizkusili na konkretnem primeru. Predstavili smo tudi problematiko ločevanja stroškov v javnem zavodu. Stroške v javnih zavodih je potrebno pravilno opredeliti in jih razporediti na dejavnosti, ki jih javni zavodi opravljajo. Ločeno spremljanje stroškov na dejavnosti v javnih zavodih omogoča nadzor nad porabo proračunskih sredstev in s tem ne prihaja do prelivanja sredstev za izvajanje javne službe v tržno dejavnost. Predpisi, ki urejajo poslovanje javnih zavodov, določajo, da se podatki o stroških, ki niso razvidni iz dokumentacije, ugotovijo na podlagi ustreznih sodil.
Keywords: javni zavod, javna služba, tržna dejavnost, srednješolski javni zavod na področju vzgoje in izobraževanja, model kalkuliranja.
Published: 18.10.2017; Views: 625; Downloads: 88
.pdf Full text (1,07 MB)

9.
SPODBUJANJE RAZVOJA TURIZMA V OBČINI ŽALEC
Ana Ribič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Turizem je ena najpomembnejših in najhitreje rastočih gospodarskih panog. Močno je vpet v družbeno in ekonomsko okolje, saj je tesno povezan z vsemi dejavnostmi sodobnega človeka. V uvodu diplomskega dela sem opredelila turizem, vplive turizma na nacionalno gospodarstvo, družbo in naravno okolje ter sodobne trende in napovedi za turizem z namenom, da poudarim razloge, zaradi katerih država posega na področje turizma in ga opredeljuje kot strateško gospodarsko panogo. V drugem delu sem predstavila kratek pregled razvoja slovenskega turizma, Zakon o spodbujanju razvoja turizma, organiziranost slovenskega turizma in deležnike, ki sodelujejo pri strateškem načrtovanju slovenskega turizma. V tretjem delu sem se osredotočila na vlogo občin pri spodbujanju razvoja turizma, v zadnjih dveh poglavjih pa sem predstavila, kako v Občini Žalec razvijajo turizem.
Keywords: Zakon o spodbujanju razvoja turizma, načrtovanje turizma, organiziranost turizma, Občina Žalec, javni interes, javni zavod
Published: 18.11.2016; Views: 965; Downloads: 117
.pdf Full text (769,98 KB)

10.
Pravni okvir za upravljanje s stroški javnega zavoda X
Helena Grahornik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskovala pravno-računovodski vidik, kjer sem predstavila, kako javni zavod CSD X spremlja stroške poslovanja. Pravni vidik upravljanja stroškov CSD-ja X predstavljajo omejitve, koristi in slabosti. Ena izmed omejitev je gospodarno obnašanje z namensko porabo finančnih sredstev, ki so določeni s pogodbo o financiranju. Višino stroškov, povezano z nabavo materiala in storitev CSD-ju X, zakonodaja predpisuje, da morajo vse nabave opraviti preko javnih naročil, le-tem so podlaga javni razpisi. Če se prijavi več ponudnikov, mora CSD X izbrati najugodnejšega ponudnika, ki omogoča gospodarno, učinkovito in uspešno delovanje CSD-ja X. To doprinese k temu, da CSD X posluje z nižjimi stroški. To pa predstavlja koristi, da dobi CSD X material (pisarniški material, barvo za tiskalnike, varovanje, električno energijo …) in storitve po najnižjih možnih stroških. Računovodska pravila določajo, da se vodijo stroški na določenih SM in SN, kar omogoča preglednost oz. transparentnost poslovanja posamezne organizacijske enote CSD-ja X. Prilagajanje predpisom predstavlja slabosti glede na samostojnost poslovanja CSD-ja X, saj lahko posluje v okviru razpoložljivih sredstev, pri tem se izpostavlja problem razvoja poslovanja. Zato CSD X pridobiva lastna finančna sredstva z donacijami raznih podjetij in posameznikov. Poznamo različne vire financiranja, kot so javnofinančni viri in zasebni viri. Javni zavod CSD X se v praksi financira s kombinacijo javnofinančnih in zasebnih virov financiranja. CSD X se financira iz javnofinančnih virov takrat, ko je to določeno z zakonom, nacionalnim programom, s potrjenim letnim načrtom in pogodbami, sklenjenimi z MDDSZ in občinami. CSD X pridobi finančna sredstva za projekte in programe s sodelovanjem na javnem razpisu. Javnofinančni viri so tekoči in investicijski transferji. Tekoči transferji so finančna sredstva za plače zaposlenih in za druge izdatke za zaposlene ter sredstva za plačilo storitev CSD-ja X. CSD X zagotavlja stroške za delovanje Varne hiše, Materinskega doma, Kriznega centra za mlade, Svetovalnice za žrtve nasilja, Zavetišča za brezdomce, in to s pomočjo zasebnih virov. Določen % stroškov krije MDDSZ, mestna občina, sosednje občine, kar postaja premalo zaradi vse večje gospodarske krize in je potrebno pridobivanje virov financiranja s pomočjo donacij raznih podjetij in posameznikov ter finančnih sredstev stanovalcev teh centrov, to pa so zasebni viri financiranja. V letu 2012 so bile narejene korenite spremembe na področju socialnega dela, zakonodaje o socialnih transferjih in povečanega dela CSD storitev, kot je npr. dodeljevanje štipendij. Navkljub povečanemu obsegu dela pa je žal na CSD-ju ostalo enako število zaposlenih. Posledično se zaposleni nimajo več časa ukvarjati in posvečati prosilcem socialnih transferjev, katerim so prej pomagali prošnje tudi izpolnjevati. Seveda so bile prošnje prej pravilno izpolnjene, sedaj pa se postopek zavleče, ker so vloge velikokrat nepopolne, zato morajo prosilci vloge ponovno izpolnjevati in dostaviti manjkajoče podatke. Zaradi birokratskega procesa in zapletenosti postopkov so prosilci nemalokrat prikrajšani, saj ostanejo en mesec brez socialnega transferja. Iz tega sledi, da bi bilo smiselno, da se naši poslanci v državnem zboru pri sprejemanju različnih zakonov osredotočijo na sistem, ki bi bil manj zapleten in z manj birokratskega dela. Posledično bi bili tako zaposleni kot prosilci veliko bolj zadovoljni s sistemom dodeljevanja socialnih transferjev. Zato bi tudi finančna sredstva bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena. S tem pa bi se izognili vračilu le-teh EU. Pogosto mora naša država finančna sredstva vračati EU zaradi prezahtevnega sistema dodeljevanja socialnih transferjev, ki predstavlja zaposlenim na CSD-ju X dodatne težave. V mojem diplomskem delu sem predstavila, kako zakonodaja in praksa s pravno- računovodskega vidika vplivata na delovanje CSD-ja X.
Keywords: Javni zavod; CSD X, pravno-računovodski vidik, stroški poslovanja, socialno delo, socialni transferji, Evropska unija
Published: 03.11.2016; Views: 714; Downloads: 82
.pdf Full text (1,19 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica