SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE USTVARJALNIH GLASBENIH DEJAVNOSTI V WALDORFSKEM VRTCU, VRTCU MARIJE MONTESSORI IN JAVNEM VRTCU
Katja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek: Glasba je del vsakega vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem se k načrtovanju glasbene ustvarjalnosti pristopa na edinstven način. V teoretičnih izhodiščih so v nalogi predstavljeni glasbena ustvarjalnost pri predšolskem otroku, različni vzgojno-izobraževalni koncepti (waldorfska pedagogika, pedagogika M. Montessori in javni vrtec - kurikulum) ter njihovi pristopi k načrtovanju ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti podobnosti in razlike načrtovanja ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vseh treh vzgojno-izobraževalnih konceptih, ugotoviti zastopanost glasbene ustvarjalnosti v načrtovanem kurikulumu ter podati izhodišča za sistematično spodbujanje glasbene ustvarjalnost pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, ustvarjalne glasbene dejavnosti, predšolski otrok, waldorfska pedagogika, pedagogika Marie Montessori, javni vrtec.
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 6549; Prenosov: 1532
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA PREDŠOLSKE VZGOJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Eva Langeršek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pravno ureditev izvajanja predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji – predstavljena je ureditev organizacije in financiranja predšolske vzgoje po aktualni zakonodaji. Poudarek je na javnih vrtcih – njihovi organizaciji in financiranju. Pravno podlago za delovanje dajeta Zakon o vrtcih /ZVrt/ (Uradni list RS, št. 100/2005) ter Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ (Uradni list RS, št. 16/2007). V diplomskem delu je predstavljena teorija v praksi, in sicer na primeru javnega vrtca v Radljah ob Dravi. Vrtec Radlje ob Dravi je del javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki je bila ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda osnovne šole Radlje ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik, 21/1996, 23/1998, 26/2007, 5/2010).
Ključne besede: ureditev predšolske vzgoje, javni in zasebni vrtci, organizacija, financiranje, aktualne spremembe, vrtec Radlje ob Dravi
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1113; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (171,16 KB)

3.
Javni vrtci in zasebni vrtci v Sloveniji
Alenka Šinkovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo s pomočjo zgodovinske metode prikazali zgodovino predšolske vzgoje v Sloveniji ter opisali predšolsko vzgojo v vrtcih. Nato bomo natančno opisali in razčlenili Kurikulum za predšolsko vzgojo v javnem vrtcu ter primerjali nekatere zasebne predšolske ustanove, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih – Reggio Emilia koncept, valdorfski pristop, montessori pristop. Vsak otrok je nekaj posebnega, zato je pomembno, da so ob njem osebe, ob katerih se počuti dobro in varno. Običajno so te osebe prav starši. Vendar je prav, da se zavedamo, da je veliko otrok že od zgodnjega otroštva vključenih v razna varstva, med katere spadajo tudi vrtci. Vrtec otroku nudi kopico izkušenj, ki jih v njegovem primarnem okolju – družini, ne more izkusiti, zato je zelo koristen za tiste otroke, ki ga obiskujejo. S skupnimi močmi moramo poskrbeti, da je otrokom v otroštvu lepo in da jim omogočamo razvoj na vseh področjih. Sprva so bili vrtci namenjeni zgolj varstvu otrok, vendar pa se je razvoj skozi leta delovanja vrtca obrnil tudi v vzgojno-izobraževalno smer. Tako vrtce danes pojmujemo kot vzgojno-varstvene institucije, ki skozi vzgojo otroke tudi izobražujejo. Vse to pa poteka po skrbno izdelanem nacionalnem dokumentu – Kurikulu za vrtce, ki opredeljuje posamezna področja dela, cilje in načela ter standarde, ki naj bi jih otroci glede na starost in stopnjo razvoja dosegali. Razvoj različnih pedagoških teorij je dandanes že tako daleč, da so se začeli ustanavljati tudi vrtci z nekoliko drugačnimi pedagoško-vzgojnimi pristopi, kot so na primer: montessori vrtec, valdorfski vrtec in Reggio Emilia koncept. Razlike med njimi se pojavljajo pri izvajanju in načinu dela z otroki. Tako imajo starši danes res široko izbiro, da izberejo tisti vrtec, za katerega menijo, da bo najboljši za njihovega otroka.
Ključne besede: javni vrtec, zasebni vrtec, predšolska vzgoja, kurikulum, Reggio Emilia, valdorfski vrtec, montessori vtec
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 2169; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (936,39 KB)

4.
Primerjava različnih vzgojnih konceptov za področje predšolske vzgoje
Marija Klobasa, 2017, diplomsko delo

Opis: Primerjanje med posameznimi področji predšolske vgzoje.Vrtec Montessori, Reggio Emilia, Waldorfski vtrec in javni vrtec.
Ključne besede: Montessori vrtec, Reggio Emilia, Waldorfski vrtec, javni vrtec.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 445; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (941,32 KB)

5.
Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem varstvu in javnem vrtcu
Ines Dorner, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem in javnem vrtcu smo predstavili dve obliki vzgojno-izobraževalnih zavodov – javni vrtec in zasebni vrtec – ter opisali razvoj govora in proces opismenjevanja s poudarkom na glasovnem zavedanju. Izpostavili smo eno od začetnih stopenj glasovnega zavedanja – rime in aliteracije. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil raziskati in ugotoviti, ali otroci v obdobju treh mesecev napredujejo na področju rim v glasovnem zavedanju (vsak zase in vsi skupaj). Zanimalo nas je še, ali obstajajo razlike v rezultatih med otroki, ki obiskujejo javni vrtec, in otroki, ki obiskujejo zasebno varstvo. Hkrati smo preverili, ali obstajajo razlike med spoloma, ne glede na vrsto institucije, ki jo obiskujejo. Na podlagi odgovorov otrok in njihovega znanja smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je večina otrok v obdobju treh mesecev napredovala. Pri nekaterih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši, pokazalo pa se je tudi, da ga pri vseh otrocih ni bilo. Prav tako smo ugotovili, da razlike med otroki iz javnega in zasebnega vrtca obstajajo. V naši raziskavi se je pokazalo, da so deklice uspešnejše od dečkov.
Ključne besede: javni vrtec, zasebni vrtec, razvoj govora, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime  
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 357; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici