1. Vključenost elementov alternativnih pedagoških konceptov v javni vrtec : diplomsko deloNina Iršič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo opredelili koncept javnega vrtca, kurikuluma in šolske zakonodaje. Prav tako smo na kratko predstavili Mario Montessori, njen življenjepis in podrobneje predstavili alternativni pedagoški koncept Montessori pedagogike. Predstavili smo tudi Lorisa Malaguzzija, kot začetnika Reggio Pedagogike in Rudolfa Steinerja, utemeljitelja Waldorfske pedagogike, prav tako smo podrobneje opredelili oba alternativna pedagoška koncepta. V vseh štirih konceptih smo se osredotočili na položaj otroka, položaj vzgojitelja, urejenost prostora in opredelili glavne značilnosti konceptov. Posvetili pa smo se tudi osnovni otrokovi dejavnosti, to je igra in z njo povezana sredstva oziroma igrače.
Drugi del diplomskega dela je empiričen, izvedli smo raziskavo. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali vzgojiteljicam, ki so zaposlene v javnih vrtcih, smo želeli ugotoviti, ali kljub delu v javnem vrtcu, poznajo alternativne pedagoške koncepte, ali vključujejo njihove elemente v javni vrtec, kako to počnejo in zakaj.
Keywords: javni vrtec, alternativni pedagoški koncepti, Montessori pedagogika, pedagogika Reggio Emilia, Waldorfska pedagogika
Published in DKUM: 14.11.2023; Views: 606; Downloads: 174
 Full text (1,02 MB) |
2. Pojav nekaterih elementov Montessori pedagogike v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi : zaključno deloŠpela Kumer, 2021, undergraduate thesis Abstract: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Keywords: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 904; Downloads: 138
Full text (350,79 KB) |
3. Načrtovanje kurikularnih dejavnosti v vrtcuMoris Baša, 2021, master's thesis Abstract: Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev imajo pri svojem delu veliko svobode. Prav to jim omogoča izvajanje predšolske vzgoje na zelo različne načine. Ne glede na to, kaj bodo izvajali in na kakšen način, pa morajo svoje dejavnosti ustrezno načrtovati. Naša magistrska naloga se nanaša prav na načrtovanje dejavnosti in iz tega izhajajočih učnih priprav. Cilji zaključnega dela so spoznati načine načrtovanja dejavnosti v vrtcu, ugotoviti, katere so najpogosteje načrtovane oblike priprav, preveriti, katere elemente vsebujejo dnevne priprave vzgojiteljev in njihovih pomočnikov, ter kako pogosto se ti pojavljajo v njihovih učnih pripravah. V povezavi s tem smo izvedli raziskavo, v izhodiščni del katere smo vključili 403 in v dopolnitveni 327 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz naključno izbranih javnih vrtcev. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju dejavnosti nekoliko več kot polovica vzgojiteljev in pomočnikov kljub možnosti uporabe različnih spletnih in računalniških programov za pisanje priprav poslužuje obrazcev za načrtovanje, same priprave pa jih večina piše v fizični obliki. Rezultati prav tako kažejo, da so najpogostejši element v učnih pripravah vzgojiteljev in pomočnikov poleg teme in področja dejavnosti globalni cilji, ki jih več kot polovica oblikuje samostojno v kombinaciji s povzemanjem iz Kurikuluma za vrtce, pri čemer jih pogosteje povzemajo iz Kurikuluma.
Keywords: elementi učne priprave, javni vrtec, načrtovanje dejavnosti, procesna raven, učni načrt
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 2144; Downloads: 458
Full text (2,41 MB) |
4. Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcemMia Želj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen predšolske vzgoje. Nato smo predstavili javni vrtec: na kratko smo opisali vrtec, organizacijo dela in vlogo vzgojitelja. Nadaljevali smo z opisom dnevne rutine in ciljev javnega vrtca. V zaključku smo opisali strukture in vključevanje otrok s posebnimi potrebami ter opredelili javen vrtec. Po tem zaporedju smo opisali še Waldorfski in Montessori vrtec. V empiričnem delu smo raziskovali razlike dnevne rutine v javnem, Waldorfskem in Montessori vrtcu. Zanimalo nas je, kakšni so elementi dnevne rutine, ali se le ti spreminjajo ali ostajajo na podlagi česa določeni vrtec načrtuje glavno dejavnost v dnevni rutini in kako se pri tem motivira otroke. Zanimal nas je tudi potek med prehodi v dnevni rutini vseh naštetih vrtcev. Raziskovati smo želeli, kakšno vlogo imajo vzgojiteljice v naštetih vrtcih in ali se njihova vloga zelo razlikuje. Nato nas je zanimalo, kako med tem poskrbijo za najpomembnejše, počutje otrok. Osredotočili smo se tudi na to, ali imajo možnost izbire, kakšne igrače uporabljajo v vrtcih in koliko časa je namenjeno otrokovi prosti igri.
Keywords: dnevna rutina, javni vrtec, Waldorfski vrtec, Montessori vrtec
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 1532; Downloads: 322
Full text (1,02 MB) |
5. Gozdna pedagogika v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi - študija primeraValentina Janžekovič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Težnja ljudi k vračanju v naravo je vedno večja. Posledično je tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse več zanimanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v sožitju z naravo. Prav to nam ponuja oziroma omogoča gozdna pedagogika. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, smo s pomočjo študije primera raziskali prisotnost gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Opredelili smo koncept gozdne pedagogike, značilnosti aktivnega in izkustvenega učenja ter vlogo odraslega pri omenjenem konceptu. Empirični del zajema raziskavo, v kateri smo s študijo primera raziskali in predstavili prisotnost koncepta gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Zanimali so nas zlasti poznavanje koncepta gozdne pedagogike med strokovnimi delavci vrtca, izvajanje dejavnosti s področja gozdne pedagogike, pomen vlog otrok in odraslih pri teh dejavnostih ter omejitve in ovire pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti z omenjenega področja.
Keywords: aktivno učenje, gozdna pedagogika, izkustveno učenje, javni vrtec, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 1331; Downloads: 297
Full text (1011,56 KB) |
6. POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERAJasna Peter, 2019, master's thesis Abstract: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015).
V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca.
V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje).
Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Published in DKUM: 15.04.2019; Views: 2225; Downloads: 328
Full text (1,13 MB) |
7. Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem varstvu in javnem vrtcuInes Dorner, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem in javnem vrtcu smo predstavili dve obliki vzgojno-izobraževalnih zavodov – javni vrtec in zasebni vrtec – ter opisali razvoj govora in proces opismenjevanja s poudarkom na glasovnem zavedanju. Izpostavili smo eno od začetnih stopenj glasovnega zavedanja – rime in aliteracije. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil raziskati in ugotoviti, ali otroci v obdobju treh mesecev napredujejo na področju rim v glasovnem zavedanju (vsak zase in vsi skupaj). Zanimalo nas je še, ali obstajajo razlike v rezultatih med otroki, ki obiskujejo javni vrtec, in otroki, ki obiskujejo zasebno varstvo. Hkrati smo preverili, ali obstajajo razlike med spoloma, ne glede na vrsto institucije, ki jo obiskujejo. Na podlagi odgovorov otrok in njihovega znanja smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je večina otrok v obdobju treh mesecev napredovala. Pri nekaterih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši, pokazalo pa se je tudi, da ga pri vseh otrocih ni bilo. Prav tako smo ugotovili, da razlike med otroki iz javnega in zasebnega vrtca obstajajo. V naši raziskavi se je pokazalo, da so deklice uspešnejše od dečkov.
Keywords: javni vrtec, zasebni vrtec, razvoj govora, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1737; Downloads: 238
Full text (1,63 MB) |
8. |
9. Javni vrtci in zasebni vrtci v SlovenijiAlenka Šinkovec, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi bomo s pomočjo zgodovinske metode prikazali zgodovino predšolske vzgoje v Sloveniji ter opisali predšolsko vzgojo v vrtcih. Nato bomo natančno opisali in razčlenili Kurikulum za predšolsko vzgojo v javnem vrtcu ter primerjali nekatere zasebne predšolske ustanove, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih – Reggio Emilia koncept, valdorfski pristop, montessori pristop.
Vsak otrok je nekaj posebnega, zato je pomembno, da so ob njem osebe, ob katerih se počuti dobro in varno. Običajno so te osebe prav starši. Vendar je prav, da se zavedamo, da je veliko otrok že od zgodnjega otroštva vključenih v razna varstva, med katere spadajo tudi vrtci. Vrtec otroku nudi kopico izkušenj, ki jih v njegovem primarnem okolju – družini, ne more izkusiti, zato je zelo koristen za tiste otroke, ki ga obiskujejo. S skupnimi močmi moramo poskrbeti, da je otrokom v otroštvu lepo in da jim omogočamo razvoj na vseh področjih.
Sprva so bili vrtci namenjeni zgolj varstvu otrok, vendar pa se je razvoj skozi leta delovanja vrtca obrnil tudi v vzgojno-izobraževalno smer. Tako vrtce danes pojmujemo kot vzgojno-varstvene institucije, ki skozi vzgojo otroke tudi izobražujejo. Vse to pa poteka po skrbno izdelanem nacionalnem dokumentu – Kurikulu za vrtce, ki opredeljuje posamezna področja dela, cilje in načela ter standarde, ki naj bi jih otroci glede na starost in stopnjo razvoja dosegali.
Razvoj različnih pedagoških teorij je dandanes že tako daleč, da so se začeli ustanavljati tudi vrtci z nekoliko drugačnimi pedagoško-vzgojnimi pristopi, kot so na primer: montessori vrtec, valdorfski vrtec in Reggio Emilia koncept. Razlike med njimi se pojavljajo pri izvajanju in načinu dela z otroki. Tako imajo starši danes res široko izbiro, da izberejo tisti vrtec, za katerega menijo, da bo najboljši za njihovega otroka.
Keywords: javni vrtec, zasebni vrtec, predšolska vzgoja, kurikulum, Reggio Emilia, valdorfski vrtec, montessori vtec
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 6258; Downloads: 922
Full text (936,39 KB) |
10. PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA PREDŠOLSKE VZGOJE V REPUBLIKI SLOVENIJIEva Langeršek, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam pravno ureditev izvajanja predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji – predstavljena je ureditev organizacije in financiranja predšolske vzgoje po aktualni zakonodaji.
Poudarek je na javnih vrtcih – njihovi organizaciji in financiranju. Pravno podlago za delovanje dajeta Zakon o vrtcih /ZVrt/ (Uradni list RS, št. 100/2005) ter Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ (Uradni list RS, št. 16/2007).
V diplomskem delu je predstavljena teorija v praksi, in sicer na primeru javnega vrtca v Radljah ob Dravi. Vrtec Radlje ob Dravi je del javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki je bila ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda osnovne šole Radlje ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik, 21/1996, 23/1998, 26/2007, 5/2010).
Keywords: ureditev predšolske vzgoje, javni in zasebni vrtci, organizacija, financiranje, aktualne spremembe, vrtec Radlje ob Dravi
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 2396; Downloads: 390
Full text (171,16 KB) |
