Search the digital library catalog

Abstract: Javni zavodi v Republiki Sloveniji so osebe javnega prava, ki so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovijo jih republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Poleg opravljanja dejavnosti javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno oziroma tržno dejavnost, v kolikor je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Status javnih zavodov ureja Zakon o zavodih kot krovni zakon, ki ga nato na vsakem področju delovanja javnih zavodov nadomestijo področni zakoni. Tako Zakon o socialnem varstvu naprej ureja področje socialnega varstva, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvene storitve opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Ena izmed oblik javnih socialnovarstvenih zavodov, so posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, ki opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe. Posebni zavodi lahko poleg opravljanja dejavnosti javne službe, opravljajo tudi tržno dejavnost, vendar morajo prihodke in odhodke glede na dejavnost izkazati ločeno. Torej posebej za dejavnost javne službe in posebej za tržno dejavnost ter na koncu tudi skupaj. Ključni prihodki posebnih zavodov so poslovni prihodki, ki obsegajo prihodke od oskrbnin in prihodke od zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Financiranje posebnih socialnovarstvenih zavodov je sistemsko urejeno in poteka kot plačilo za opravljene storitve. Storitve oskrbe plačujejo uporabniki sami ali s pomočjo svojcev oziroma drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v teh zavodih pa uporabnikom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja ZZZS. Empiričen del magistrske naloge temelji na primeru SVZ Hrastovec. Ugotovitve magistrske naloge izpostavljajo pomembnost sistema javnega financiranja posebnih zavodov, saj omogoča finančno stabilnost in kakovost njihovega delovanja. Z zadostnim javnim financiranjem se zagotavlja uporabnikom posebnih zavodov ustrezna nega in oskrba, ki je pomemben element socialne države. Analiza virov financiranja je pokazala visoko finančno odvisnost zavoda od javnih virov. Ugotovili smo tudi, da so prihodki, ki jih zavod pridobiva iz tržne dejavnosti v primerjavi s prihodki za opravljanje javne službe nepomembni, saj niso bistveno vplivali na poslovanje zavoda. Ob tem je treba poudariti, da je tržna dejavnost v SVZ Hrastovec opredeljena precej ozko in se je izvaja relativno malo. Prihodki tržne dejavnosti ne zagotavljajo zadostnih sredstev za pokrivanje stroškov zavoda pri ohranjanju visoke kakovosti storitev. Magistrska naloga na primeru nudi vpogled v strukturo financiranja posebnih socialnovarstvenih zavodov in poudarja predvsem pomen ustrezne alokacije javnih financ za podporo najšibkejšim in pomoči potrebnim skupinam prebivalstva.
Keywords: javni zavod, socialnovarstveni zavod, posebni zavod, zakon o zavodih, zakon o socialnem varstvu, institucionalno varstvo, viri financiranja.
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 1
Full text (2,28 MB)

Keywords: obveščevalno-varnostne službe, obveščevalna dejavnost, javni viri, komunikologija
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 185; Downloads: 8
Full text (227,99 KB)

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil javne vire informacij, ki so v sodobnem času z razvojem informacijske tehnologije zelo obširni in lažje dostopni ter le-te povezal s posameznimi poklici in organizacijami, brez katerih praktično ne morejo delovati. Zajel sem tudi tuje izkušnje v zvezi z javnimi viri informacij in njihov pomen, kjer so viri in informacije, ki so splošno dostopni, imenovani kot Open-Source Intelligence (v nadaljevanju OSINT). Namen in cilji diplomskega dela so predstavitev različnih javnih virov informacij in podatkov, kot so posamezni mediji, evidence, poročila, predvsem pa svetovni splet. Pri tem so predstavljeni tudi drugi viri informacij (osebe kot viri). Cilj diplomskega dela je povezati skupne značilnosti posameznih poklicev in njihovih potreb po različnih informacijah. Iz tuje literature bodo predstavljeni drugi vidiki oziroma tuje izkušnje v zvezi z javnimi viri informacij. Najprej je predstavljena pomembnost javnih virov v sodobnem svetu in njihova dostopnost širši javnosti. V nadaljevanju so predstavljeni temeljni pojmi, ki zajemajo to temo, in sicer kaj so viri, informacije, javni viri, informacije javnega značaja in podatki. Nato so predstavljena področja, od koder so dostopni javni viri informacij. V tem delu so tako podrobno predstavljeni javni viri informacij, ki so dostopni v časopisu, na televiziji, radiu, svetovnem spletu, v akademskem gradivu, kakor tudi osebni viri. V osrednjem delu so obravnavani različni poklici in organizacije, ki so odvisni od virov in informacij, saj brez njih ne morejo delovati. V tem sklopu je tako zajeta policija, varnostno-obveščevalne službe, novinarstvo, zasebni detektivi, študentje, politiki, gospodarstvo in varstvoslovje. Delovanja navedenih poklicev brez uporabe javno dostopnih virov podatkov in informacij si v današnjem času ne moremo predstavljati. Nato sledi pregled uporabe javnih virov v tujini, in sicer uporaba le-teh s strani tujih policij, varnostno-obveščevalnih služb in novinarjev. V tem poglavju je opravljena primerjava uporabe javnih virov informacij v Sloveniji in tujini. V zaključku diplomskega dela je predstavljeno moje mnenje in povzetek mojih ugotovitev.
Keywords: viri, podatki, informacije, javni viri, informacije javnega značaja, mediji, internet, časopisi, televizija, radio, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 1938; Downloads: 172
Full text (680,75 KB)

Abstract: Številne knjige, članki, časopisi in revije opisujejo, da se v stresnih situacijah znajde vse več ljudi. Stres je stanje napetosti, v katerem se sproži obramba, v kateri se organizem sooči z vsem, kar ga ogroža. Vsak posameznik se različno sooča s stresnimi situacijami, ki ga obdajajo; nekateri jih uspešno premagujejo, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. Zaradi stalnih sprememb na področju dela in delovnega okolja je danes močno prisoten tudi stres na delovnem mestu. Nas zanima predvsem to, kako so računovodje v javnih in zasebnih izobraževalnih zavodih izpostavljeni stresu na delovnem mestu in kako se z njim soočajo. Pričujoča magistrska naloga obravnava stres računovodij v javnih in zasebnih izobraževalnih zavodih po Sloveniji. V ta namen smo izdelali anketni vprašalnik ter računovodje v javnih in zasebnih izobraževalnih zavodih prosili, naj nam podajo oceno virov stresa, opažanj simptomov, ki so posledica stresnih situacij, in ocenijo, kako se spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Računovodje v zavodih in drugih organizacijah so med bolj obremenjenimi delavci, še posebej v času izdelav računovodskih poročil. Želeli smo pridobiti oceno računovodij iz javnih in zasebnih izobraževalnih zavodov. V ta namen smo izdelali analizo dobljenih rezultatov, da smo lahko primerjali stres računovodij v javnih in zasebnih izobraževalnih zavodih.
Keywords: stres, viri stresa, posledice stresa, obvladovanje stresa, računovodje pod stresom, javni zavod, zasebni zavod
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 1642; Downloads: 254
Full text (975,69 KB)

Abstract: Obveščevalno dejavnost lahko opredelimo kot proces zbiranja, vrednotenja, analize in posredovanja podatkov naročnikom. Gre za izvajanje ti. obveščevalnega cikla, ki vsebuje štiri faze oz. stopnje. Dejavnost izvajajo obveščevalne službe, ki delujejo na obveščevalnem, protiobveščevalnem ali varnostnem področju. Obveščevalne podatke službe pridobivajo na različne načine od povsem klasičnih metod, kot je agenturno delo do posebnih metod, ki so značilne samo za obveščevalno dejavnost. Ena od metod, ki se jo poslužujejo je metoda zbiranja podatkov iz javnih virov. Gre za zelo učinkovito metodo, saj s 5% sredstev dobijo kar 80% vseh obveščevalnih podatkov. Med javne vire sodi vso objavljeno gradivo, ki je namenjeno in dostopno širši javnosti. Oblika ni pomembna in gre lahko za tiskano gradivo (knjige, časopisi, zemljevidi), ali za gradivo v digitalni obliki (svetovni splet, elektronski mediji, baze podatkov). Z zbranimi podatki, ne glede na vir se v obveščevalni dejavnosti ukvarja analitika. Gre za pretvarjanje surovih podatkov v informacije. Pri tem moramo ločiti pojma podatek in informacija. Podatek je podlaga za nastanek sporočila, informacijo dobimo takrat, ko sporočilo postane vplivno. Analitiki so strokovnjaki s specifičnim znanjem, ki vrednotijo in analizirajo podatke. Pri svojem delu uporabljajo informacijska orodja in drugo sodobno tehnologijo. Pri svojem delu so vselej pod časovnim pritiskom, saj morajo biti informacije točne, popolne, preverljive, dosledne in seveda pravočasne. Na trgu je kar nekaj orodij za zbiranje podatkov iz javnih virov, ki so dostopna podjetjem in posameznikom. Namenjena so učinkovitejšemu in pravočasnemu odločanju. Z njihovo pomočjo pridobijo prednost na trgu, napovedujejo trende za prihodnost, odkrivajo skrite zveze med entitetami, ocenjujejo tveganje itd..
Keywords: obveščevalna dejavnost, podatki, informacije, pridobivanje podatkov, javni viri, informacijska orodja, OSINT, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.10.2012; Views: 3122; Downloads: 539
Full text (345,67 KB)