Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Keywords: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (404,82 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Pri doseganju ciljev organizacije, tako v poslovnem kot v javnem sektorju, ima uspešnost zaposlenih pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev. Od uspešnosti teh zaposlenih je odvisno uresničevanje načrtov, ki jih oblikujejo in izdajajo vodilni v organizaciji. Cilje, ki jih pričakujeta vodstvo in organizacija, je mogoče doseči, po drugi strani pa, če uspešnost zaposlenih ni dobra, pričakovanja in cilji vodstva in organizacije ne bodo doseženi. Uspešnost kot dejanja ali vedenje, ki so povezana s cilji, ki jih želi organizacija doseči. Če vedenje in dejanja zaposlenih ustrezajo organizacijskim ciljem, bo te cilje lažje doseči, če pa vedenje in dejanja zaposlenih ne ustrezajo organizacijskim ciljem, bo organizacijske cilje težko ali nemogoče doseči. Na uspešnost zaposlenega vplivajo številni dejavniki, in sicer: njegove sposobnosti, osebna motivacija, osebna podpora, prisotnost na delovnem mestu, ter odnos z organizacijo oziroma odnos s podjetjem. Vodenje ima osrednjo vlogo pri upravljanju in je potrebno v vseh organizacijah, da bi preprečili kaos. To vlogo običajno prevzame posameznik, znan kot vodja, njegov pristop pa je odvisen od posebnih okoliščin v organizaciji. Različne razmere zahtevajo različne stile vodenja, vodje pa morajo upoštevati tudi organizacijsko energijo, ki je sila, ki podjetje žene k doseganju njegovih ciljev. Da bi organizacija bila uspešna, mora imeti visoko raven pozitivne energije. V Sloveniji to energijo merimo vsako leto od leta 2016, po začetnih meritvah leta 2006. Na Finančnem uradu Maribor smo ocenili organizacijsko energijo in ugotovili, da v organizaciji prevladuje energija udobne inertnosti. Izračunan je bil indeks organizacijske energije, ki znaša 1,89 točke, kar je nižje od povprečja javnega sektorja ali nacionalne ravni. Ugotovljeno je bilo, da demokratičen stil vodenja ima statistično značilno pozitiven vpliv na prisotnost produktivne energije na FU Maribor, hkrati smo delno potrdili da birokratičen stil vodenja ima statistično značilen negativni vpliv na prisotnost udobnostne energije. Podani so bili ukrepi za dvig produktivne energije. Vodjem je bilo predlagano prilagajanje stila vodenja glede na energetska stanja posameznih sektorjev, sej so nekateri zaposleni zadovoljni s izbranim stilom vodenja njihovega vodje.
Keywords: Vodenje, stili vodenja, modeli vodenja, organizacijska energija, javni sektor
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (4,83 MB)

Abstract: Pod javna naročila opredeljujemo vsa naročila, ki jih izvajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja. Javno naročilo je vsakršno naročilo blaga, storitev ali gradnje, ki ga ustanova izvede in ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Seveda, ob upoštevanju Zakona o javnih naročilih (ZJN – 3), je ključno slediti osrednjim načelom, ki zavezujejo naročnike, kot so gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, enakopravnost in sorazmernost. Obstaja tudi možnost prilagoditve svojih pravilnikov znotraj Zakona o javnih naročilih, ki zaostruje pogoje naročanja v določeni ustanovi. Pravilnik se pripravi na podlagi ZJN – 3, vendar dodatno specificira pogoje za naročnika. Vse se spremeni, v kolikor pride do naravne ali druge nesreče. V teh primerih za naročilo blaga, storitve ali gradnje naročnik ne more postopati po ZJN – 3 zaradi nujnosti, življenjsko in premoženjsko ogrožajočih posledic, do katerih bi lahko naravna ali druga nesreča privedla. V teh primerih se izvede naročilo blaga, storitve ali gradnje pri dobavitelju, kjer je glavni pogoj čim prejšnja zagotovitev blaga ali izvedba storitve. Naročilo mora biti izvedeno čim prej, da se lahko zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter prepreči nadaljnja nevarnost. V diplomskem delu bomo predstavili javna naročila ter njihov pomen v javnem sektorju, se osredotočili na prednosti in slabosti pri javnih naročilih po izjemi. Predstavili veljavno zakonodajo za izvedbo teh javnih naročil ter analizirali primere javnih naročil oziroma naročil blaga in storitev v primeru naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor. V samem diplomskem delu bomo na podlagi primerov naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor raziskali, kakšna je bila poraba sredstev, kateri so bili ponudniki ter kakšna je bila pravna podlaga za izvedbo storitev oziroma dobavo blaga. Prav tako bomo raziskali, katere obrazce je potrebno izpolniti, iz katerega proračunskega vira se črpajo sredstva in na podlagi česa jih občina pridobi.
Keywords: javna naročila, ZJN – 3, izjeme, javni sektor, blago, storitve, gradnja, naravne in druge nesreče
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 131; Downloads: 17
Full text (1,40 MB)

Abstract: Z magistrskim delom smo poskušali prikazati razlike med konflikti in reševanjem konfliktnih situacij v javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen smo opredelili in opisali pojma javni in zasebni sektor ter opisali primerjavo med zasebnimi in javnimi izobraževalnimi ustanovami. Podrobno smo opisali shemo izobraževalnih ustanov in tu nakazali na razhajanja med javnim in zasebnim. Dalje smo opisali pojem konflikt ter se dotaknili tudi konflikta, ki se pojavi med delom in družino, saj obe sferi predstavljata velik del posameznikovega življenja in se velikokrat prekrivata. Preučili smo tudi vrste konfliktov ter samo reševanje konfliktov, kar nam je pomagalo pri tem, da smo lahko sestavili anketni vprašalnik, ki smo ga naključno preko e-maila poslali na različne javne in zasebne vzgojno izobraževalne ustanove. Zbrane anketne odgovore smo uredili s programom SPSS. Rezultate, ki smo jih zbrali, smo uporabili za potrjevanje oz. zavračanje hipotez. Ugotovili smo, da so zaposleni v javnem sektorju večkrat vpeti v konflikte zaradi uvedbe sprememb na delovnem mestu kot pa zaposleni v zasebnem sektorju. Dalje smo ugotovili, da se reševanje konfliktov med obema sektorjema ne razlikuje, prav tako med obema sektorjema ne zaznamo različnih konfliktnih tipov. Razlike smo zaznali tudi pri pozitivnih vidikih konfliktnih situacij med obema sektorjema. V splošnem pa smo ugotovili, da zaposleni konflikte večkrat doživljajo kot tretja oseba v sporu ter da se v večini poslužujejo reševanja sporov na način, da se z vpleteno osebo, s katero so v konfliktu, pogovorijo ter s pogovorom razrešijo težavo.
Keywords: konflikti, reševanje konfliktov, javni sektor, zasebni sektor, vzgojno-izobraževalne ustanove
Published in DKUM: 11.01.2024; Views: 427; Downloads: 38
Full text (1,86 MB)

Abstract: Kriminaliteta belega ovratnike je čedalje bolj pereča tema. Prvič je bila poimenovana leta 1983 s strani Edwina Sutherlanda in od takrat naprej se o njej veliko piše. V magistrski nalogi smo se osredotočili predvsem na kriminaliteto belega ovratnika, ki jo lahko zagrešijo občinski uradniki. Občinski uradniki lahko pri kriminaliteti belega ovratnika sodelujejo z različnimi kaznivimi dejanji. Najbolj pogosta kazniva dejanja s področja kriminalitete belega ovratnika, ki jih zagrešijo občinski uradniki so: sprejetja darila, korupcija, sprejem podkupnin, falsifikacija dokumentov, pranje denarja, davčna utaja, zloraba položaja, goljufije pri javnih naročilih in podkupovanje. Največji motiv takšne vrste kriminalitete je pridobitev denarja. Takšna vrsta kriminalitete v javni upravi je zelo škodljiva za celo državo, saj s(m)o neposredne žrtve vsi državljani. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretičen. V njem smo opisali kriminaliteto na splošno. Nato smo prešli na kriminaliteto belega ovratnika in korupcijo. Ker smo se osredotočili na dovzetnost občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika smo pisali o javni upravi na splošno in bolj podrobno o lokalni samoupravi in občinskih uradnikih. Drugi del magistrske naloge je raziskovalen. Za začetek smo naredili kratko opisno statistiko vsek kaznivih dejanj storjenih s strani uradnikov v letu 2022. Za potrebe magistrskega dela smo pripravili anketni vprašalnik v katerem smo spraševali anketirance o dovzetnosti občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika. Glavne ugotovitve tega dela so, da je kriminaliteta belega ovratnika bolj poznana med ljudmi kot smo predvidevali. Izkazalo se je, da približno polovica anketirancev pozna kriminaliteto belega ovratnika Ugotovili smo tudi, da stopnja izobrazbe ne igra vloge pri mnenju anketirancev o dovzetnosti občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika. Prav tako smo ugotovili, da imajo anketiranci, ki prihajajo iz mestnih občin slabše mnenje o dovzetnosti občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika kot anketiranci, ki prihajajo iz nemestnih občin.
Keywords: beli ovratniki, javni sektor, občinski uradniki, kriminal, magistrska dela
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 386; Downloads: 56
Full text (3,34 MB)