1. Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorjaBiserka Lubej, 2020, master's thesis Abstract: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more.
Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd.
Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom.
Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja.
Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient.
Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne.
V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Keywords: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Published: 15.12.2020; Views: 290; Downloads: 83
 Full text (1,03 MB) |
2. Zadovoljstvo žensk s kakovostjo zdravstvene obravnave na primarni ravniTjaša Pšeid, 2020, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena obravnava žensk na primarni ravni zahteva veliko veščin medicinske sestre in zdravnika. Še posebej so pomembne komunikacijske veščine, verbalne in neverbalne, s katerimi dosežemo zadovoljstvo pacientk pri zdravstveni obravnavi. Medicinska sestra lahko s svojo profesionalnostjo in individualnim ter celostnim pristopom pripomore h kakovostnejši obravnavi ter večjemu zadovoljstvu pacientk.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z metodo anketiranja. Anketa je vsebovala 22 vprašanj. Sodelovalo je 81 pacientk, ki so bile obravnavane v dispanzerju za ženske v okviru javne mreže ali zasebnih ginekoloških ambulant. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo opisne in grafične statistike.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je višje zadovoljstvo pacientk, ki obiskujejo zasebne ginekološke ambulante. Pacientke zasebnih ginekoloških ambulant so prav tako bolj zadovoljne s kakovostjo zdravstvene obravnave s strani medicinskih sester. Zaradi dolgih čakalnih dob v izbrani ambulanti je bistven del žensk pripravljenih zamenjati dispanzer v okviru javne mreže ali zasebno ginekološko ambulanto.
Diskusija in zaključek: Zadovoljstvo pacientov nam predstavlja ključen pomen pri dopolnjevanju in izboljšanju zdravstvene obravnave na primarni ravni. Komunikacija in medsebojni odnosi med zdravstvenim osebjem morajo biti profesionalni, da lahko zagotovimo čim višjo kakovost in posledično lahko pričakujemo visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov storitev.
Keywords: zadovoljstvo, dispanzer za ženske, kakovost, javni sektor, zasebni sektor.
Published: 01.12.2020; Views: 158; Downloads: 53
Full text (1,12 MB) |
3. Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijamiŽiva Drobnič Kvartuč, 2020, undergraduate thesis Abstract: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Keywords: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Published: 22.07.2020; Views: 372; Downloads: 85
Full text (983,97 KB) |
4. Vpliv varčevalnih ukrepov vlade na izobraževanje zaposlenih v javni upraviMimi Jasmina Šteharnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: V zadnjem desetletju so se tla gospodarstva korenito zamajala, kar je povzročilo nemalo težav na območju celotne evropske unije in dlje. Tako se je tudi naša država znašla v vrtincu ukinitev, omejitev in varčevanj. Z namenom, da bi se nastala ekonomsko gospodarska škoda odpravila, je vlada Republike Slovenije sprejela Zakon za uravnoteženje javnih financ.
V diplomski nalogi sem poleg varčevalnega zakona predstavila izobraževanje in usposabljanje v pravosodju, kot vejo javnega sektorja. Raziskovala sem na celotnem področju pravosodja in kot del pravosodja posamezno še dogajanje na enakem področju v Organizaciji X. Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo primerjalne analize raziskati vpliv varčevalnega zakona na področje izobraževanja in usposabljanja v pravosodju, kot veji javnega sektorja. Zanimali so me finančni prilivi, ki so bili namenjeni za izobraževanje, število udeležencev na izobraževanjih, finančna sredstva na posameznega udeleženca, pristojni organi za izvedbo izobraževanj in oblike izobraževanj. Raziskava v diplomski nalogi zajema obdobje od 2011 do 2015.
Ob zaključku diplomske naloge sem prišla do ugotovitev, da je z 185. členom Zakon za uravnoteženje javnih financ vplival na izobraževanje. V zakonu je zavedeno, da uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe. V Organizaciji X so bili na dogajanje pripravljeni in od leta 2007 niso sklepali formalnih pogodb o izobraževanju. Količina sredstev, namenjena za izobraževanje v Organizaciji X, je v obdobju od leta 2011 do 2013 strmo upadla, in sicer za kar 83%. Zmanjšala se je količina izobraževanj in udeležba na izobraževanjih v celotnem pravosodju, prav tako v Organizaciji X. Zaradi rebalansa proračuna je bil največji padec zaznan v letu 2012, prav tako so bile izvzete posamezne kategorije zaposlenih. Zaradi rebalansa proračuna je bilo nekaj izobraževanj izločenih iz programa ali pa so bila prestavljena v naslednje leto. V Organizaciji X so se zaposleni posledično odločali za udeležbe na internih izobraževanjih, kjer so se obravnavale teme, neposredno vezane na delo. Zmanjšalo se je število izobraževanj, ki so jih vodili zunanji izvajalci. V kasnejšem obdobju se sredstva na račun evropskih sredstev povečajo.
Kljub varčevalnim ukrepom in uvedenemu zakonu, je končni cilj ostal enak, zagotoviti večjo pravno varnost državljanov s hitrejšo in kvalitetnejšo izvedbo sodnih postopkov, za samo izvedbo pa je potreben usposobljen in izobražen kader.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, varčevalni ukrepi, javni sektor, proračun Republike Slovenije
Published: 20.01.2020; Views: 406; Downloads: 50
Full text (572,40 KB) |
5. Primerjava zakonskih podlag pri izplačilu dodatkov pri plačah med javnim in zasebnim sektorjem v republiki sloveniji in hrvaškiMihaela Polanec, 2019, undergraduate thesis Abstract: V javnem in zasebnem sektorju naletimo na velike razlike na različnih področjih. Izpostavili bomo plače, kakšna je sestava plače, kakšne so plače v javnem sektorju ter kakšne v zasebnem sektorju. Natančneje bomo obravnavali dodatke pri izplačilu plač. Tako v javnem, kot zasebnem sektorju naletimo na enako imenovane dodatke pri izplačilu plač. Razlika med njimi so zakonske podlage ter višina teh dodatkov. Zakonske podlage so v javnem sektorju enotne. V zasebnem sektorju višino dodatka določajo kolektivne pogodbe, katere so napisane za vsako dejavnost posebej. Iz tega lahko ugotovimo, da se višina dodatka pri izplačilu plač ne razlikuje samo med javnim in zasebnim sektorjem, temveč tudi med različnimi dejavnostmi v samem zasebnem sektorju. Izpostavili bomo dodatek na delovno dobo, ter dodatek za manj ugoden delavni čas. Primerjali bomo ta dva dodatka med javnim in zasebnim sektorjem, naredili bomo primerjavo tudi med različnimi dejavnostmi v zasebnih sektorjih. Raziskali bomo tudi zakonske podlage za dodatke pri izplačilu plač v Republiki Hrvaški. Tako bomo naredili tudi primerjavo med višinami dodatkov med RS in RH.
Keywords: javni sektor, zasebni sektor, plače, dodatek pri izplačilu plač.
Published: 18.12.2019; Views: 376; Downloads: 37
Full text (1,54 MB) |
6. Motivacija in zadovoljstvo računovodij: primerjava med javnim in zasebnim sektorjemKlavdija Vrečič, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na primerjavi motivacije in zadovoljstva računovodij v javnem in zasebnem sektorju. Namen naše raziskovalne naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji javnega in zasebnega sektorja prihaja do razlik z vidika motiviranosti in zadovoljstva. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 200 anket s strani računovodij, obeh sektorjev, iz celotne Slovenije.
Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, distribuiranega preko elektronske pošte in družbenega omrežja Facebook. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. Podatki so se zbirali na način, preko katerega ni bilo mogoče identificirati respondenta, kar zagotavlja anonimnost. Dobljene podatke smo analizirali s pomočjo ShapiroWilkovega testa, Studentove t-test metode, Spearmanovega testa korelacije ter Mann-Whitneyevega U testa.
Rezultati raziskave so pokazali, da med tistimi v javnem sektorju in tistimi v gospodarstvu res obstajajo statistično značilne razlike glede zadovoljstva na delovnem mestu, in sicer je le-to večje pri računovodjih zasebnega sektorja. Ugotovljeno je bilo, da je z motivacijo pozitivno in statistično značilno povezanih vseh pet meritev (pohvala, dobri odnosi, delovni pogoji, možnost napredovanja, plača), vendar so z vidika moči pozitivne povezanosti delovni pogoji tisti, ki niso bolj močno povezani od plače, kar pomeni, da je plača pomembnejši motivator. Z vidika motivacije ni zaznanih statistično značilnih razlik med računovodji v zasebnem sektorju in tistimi v javnem sektorju. Čeprav so v rezultatih zaznane zelo majhne razlike v povprečjih in mediani med sektorjema, je ta razlika le zaradi naključja.
Keywords: motivacija, zadovoljstvo, računovodja, javni sektor, zasebni sektor
Published: 23.10.2019; Views: 501; Downloads: 145
Full text (877,24 KB) |
7. Upravljanje z energijo na šolskem centru celjeAleš Ferlež, 2019, master's thesis Abstract: Energetsko učinkovita gradnja predstavlja pomembno področje v skrbi za čistejše okolje in varčevanje z naravnimi viri. Javne stavbe predstavljajo velik potencial za prihranke energije in ena izmed teh stavb je tudi Šolski center Celje. V magistrski nalogi je predstavljeno teoretično področje upravljanja z energijo v javnem sektorju, energetski pregled zgradbe Šolskega centra Celje in energetsko poročanje na portalu ministrstva za infrastrukturo. Pri energetskem pregledu so nakazane možnosti učinkovite rabe energije oziroma zmanjšanje stroškov ogrevanja, porabe električne energije in zemeljskega plina. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in investicijske ukrepe ter vplivajo na učinkovito rabo energije in znižanje stroškov.
Keywords: energetsko upravljanje, javni sektor, energetski pregled, energetsko knjigovodstvo
Published: 19.03.2019; Views: 894; Downloads: 0 |
8. Analiza sistema nagrajevanja v proučevani organizaciji javnega sektorjaGašper Marc, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Nagrajevanje je eno izmed ključnih orodij, s katerimi organizacije oblikujejo in dosegajo cilje s pomočjo svojih zaposlenih. Pravica vseh zaposlenih je, da so natančno seznanjeni s sistemom nagrajevanja, ki mora biti jasen in pošten, predvsem pa učinkovit. Predstavili smo sistem nagrajevanja v javnem sektorju ter prikazali razlike pri nagrajevanju med gospodarstvom in negospodarstvom. V analizi sistema nagrajevanja v proučevani organizaciji javnega sektorja smo prišli s pomočjo intervjujev do zaključkov, ki pričajo o tem, da so zaposleni seznanjeni s sistemom nagrajevanje ter da jim je na letnih razgovorih s strani vodje jasno predstavljena ocena delovne uspešnosti in razlogi zanjo. Trditve, ki se nanašajo na izražanje mnenj, predlogov in idej na letnem razgovoru ter trditve, da osebna ocena odraža dejansko delo zaposlenega in da imajo vsi enake možnosti za napredovanje, so pokazale slabše rezultate oziroma s strani anketirancev niso bile enoglasno potrjene..
Keywords: nagrajevanje, javni sektor, sistem, letni razgovor, ocena
Published: 24.05.2018; Views: 618; Downloads: 45
Full text (829,20 KB) |
9. Organizacijski model izvajanja poslovnih procesov javnega značajaKatarina Maltarski, 2017, master's thesis Abstract: V delu govorim o organizaciji in organiziranju. Organiziranje v javnem sektorju je pomembno z več vidikov. Proučevana tematika je vpliv organizacije na učinkovito potekanje poslovnih procesov v podjetjih javnega značaja. Delo govori o organiziranju poslovnih procesov, ki so identični in ponavljajoči v več različnih javnih inštitucijah. Z organizacijskim modelom izvajanja poslovnih procesov javnega značaja obstaja možnost izboljšanja glede na to, da imamo za izvedbo delovnih nalog na voljo vse krajši čas in omejene resurse.
Keywords: Organizacija, organiziranje, javni sektor v sloveniji, poslovni procesi
Published: 26.01.2018; Views: 554; Downloads: 48
Full text (1,97 MB) |
10. Sodobne oblike finančne kriminalitete na področju javnega sektorjaAndreja Židan, 2017, master's thesis Abstract: Pri finančni kriminaliteti posledice kriminalnega dejanja niso neposredno vidne in zaznane, storilci pa so pri svojem delu inteligentnejši in iznajdljivejši. Pri tem gre za vsa kazniva dejanja, katerih cilj je pridobiti določeno premoženjsko korist, saj je glavni motiv storilca ravno denar. V javnem sektorju so tovrstna kazniva dejanja škodljiva širši družbi, saj smo (ne)posredne žrtve vsi državljani, davkoplačevalci oziroma celotna javnost. Posledice se ne odražajo le v obogatitvi oziroma izgubi nekaterih, pač pa v splošnem nazadovanju na vseh področjih (zdravstvo, infrastruktura, šolstvo in tako dalje). Glavna problematika v javnem sektorju je v zlorabah uradnih položajev, ki jo v nadaljevanju lahko povežemo z nepravilnostmi pri javnih naročilih, podkupovanju in navzkrižju interesov. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del govori o predpisih, ki vežejo oziroma usmerjajo javne uslužbence pri njihovem delu, v drugem delu so teoretično in praktično predstavljeni primeri finančne kriminalitete na področju javnega sektorja, tretji del pa predstavlja organe, ki na tem področju delajo preventivno ali detektivno. Glavni ugotovitvi dela sta, da preiskovalni organi na tem področju delujejo uspešneje, saj preiskanost finančne kriminalitete v javnem sektorju narašča, in da je največ javnih uslužbencev obsojenih zaradi zlorabe uradnega položaja. Problem še vedno predstavlja veliko število kaznivih dejanj ali prekrškov, ki ostanejo prikriti in tako niso zaznani v statistikah, posledice pa se kljub temu odražajo v okolju. Poleg tega storilci odkrivajo vedno več načinov, kako ogoljufati ali oškodovati drugega z namenom pridobivanja koristi zase.
Keywords: kriminaliteta, finančna kriminaliteta, javni sektor, zloraba uradnega položaja, korupcija, goljufije, odkrivanje, preiskovanje, magistrska dela
Published: 10.01.2018; Views: 1059; Downloads: 195
Full text (879,26 KB) |
