| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 553
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kariera javnega uslužbenca
Armanda Pavlič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče delo se nanaša na kariero javnih uslužbencev. S pomočjo intervjujev z zaposlenimi na Direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo smo ugotavljali, ali uslužbenski sistem omogoča zadovoljiv razvoj kariere, ali so zaposleni zadovoljni s sistemom napredovanja, kakšno vlogo pri kariernem razvoju ima vodja uslužbenca in ali pri daljši karieri oziroma delovni dobi zaposlenim upada motivacija za karierni razvoj.
Keywords: upravno delo, javni sektor, javni uslužbenci, napredovanje
Published in DKUM: 21.04.2022; Views: 64; Downloads: 6
.pdf Full text (724,61 KB)

2.
Primerjava etične kulture in etične klime v domovih za starejše v javnem in zasebnem sektorju
Jasna Presečki, 2021, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je preučiti dimenzije etične kulture in etične klime v organizacijah javnega in zasebnega sektorja s področja socialne varnosti v Republiki Sloveniji (tj. tri domove za starejše v Republiki Sloveniji, ki so del javnega sektorja in tri domove za starejše, ki so del zasebnega sektorja). Z namenom, da bi ugotovili, ali se posamezne dimenzije etične kulture po tipologiji Kapteina ter posamezne dimenzije etične klime po tipologiji Victorja in Cullna, razlikujejo glede na delovno mesto ter izobrazbo zaposlenih ter ali se le-te razlikujejo glede na to ali je organizacija v lasti države ali v zasebni lasti. Ugotovili smo, da glede na delovno mesto in izobrazbo ni statistično značilnih razlik v ocenah etične klime in etične kulture. Glede na organizacijo, ali je ta v zasebni ali v javni lasti smo ugotovili statistično značilne razlike v ocenah etične kulture, medtem ko smo, pri ocenah etične klime hipotezo le delno sprejeli. Z obdelavo podatkov smo prišli do ugotovitev, da spremenljivki – stopnja izobrazbe zaposlenega in delovno mesto zaposlenega, ne vplivata na zaznavo etične kulture in etične klime v izbranih slovenskih domovih za starejše. Medtem ko spremenljivka – zvrst organizacije (tj. javni versus zasebni sektor), pri etični kulturi vpliva na zaznavo etične kulture v organizaciji, le delno pa to velja za etično klimo.
Keywords: etična kultura, etična klima, domovi za starejše, javni sektor, zasebni sektor
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 121; Downloads: 16
.pdf Full text (3,42 MB)

3.
Model za sistematično ocenjevanje kakovosti storitev javnega prevoza : magistrsko delo
Klemen Košič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu sem na podlagi pregleda literature mednarodnih standardov, priročnikov in raziskav razvil model za ocenjevanje kakovosti javnega prevoza. Model predlaga nov koncept kvalitete storitev: kvalitetna storitev javnega prevoza je storitev, ki ponuja čim višjo občuteno hitrost potovanja za čim več potencialnih uporabnikov s čim manj resursi. Predlaga tudi nov konceptualni okvir: elementi kakovosti so horizontalno klasificirani na fizične/objektivne in psihične/subjektivne; vertikalno pa so klasificirani na elemente postaje, linije in omrežja. Model je namenjen primerjavi omrežij javnega prevoza, vrednotenju sprememb omrežja in za izvajanje monitoringa kvalitete storitev.
Keywords: ocenjevanje kakovosti storitev, prometni sistem, trajnostna mobilnost, javni prevoz, postaja, linija, omrežje, potovalne navade, EN 13816:2003, primerjalna evalvacija (ang. benchmarking)
Published in DKUM: 17.01.2022; Views: 168; Downloads: 24
.pdf Full text (12,46 MB)

4.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko delo
Tilen Traven, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Keywords: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 259; Downloads: 4
.pdf Full text (604,56 KB)

5.
Razlike med javnimi vrtci v Sloveniji in na Hrvaškem glede na vidike kakovosti : diplomsko delo
Nuša Mernik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes imajo vrtci vse večjo vlogo, saj jih obiskuje vedno več otrok. Delovanje vrtcev se lahko med državami razlikuje, zato smo se odločili raziskati vidike kakovosti javnih vrtcev v Sloveniji in na Hrvaškem. Namen diplomskega dela je raziskati in spoznati morebitne razlike med slovenskimi in hrvaškimi javnimi vrtci glede na vidik kakovosti. Cilji diplomske naloge so raziskati in ugotoviti delovanje slovenskih in hrvaških vrtcev, raziskati in ugotoviti morebitne podobnosti in razlike v delovanju med slovenskimi in hrvaškimi vrtci ter raziskati in ugotoviti upoštevanje in sledenje vidikom kakovosti v slovenskih in hrvaških vrtcih. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, v kateri so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok in pomočniki vzgojiteljev iz številnih slovenskih in hrvaških vrtcev. V raziskavi je sodelovalo 221 strokovnih delavcev vrtcev. V raziskavi smo ugotovili, da skoraj vsi vzgojitelji kakor tudi pomočniki vzgojiteljev iz Slovenije in Hrvaške poznajo vidike kakovosti, le nekaj odstotkov je v obeh državah odgovorilo, da delno poznajo vidike kakovosti. Pogostost pregledovanja igrač in igral je ne glede na državo povečini ustrezna ter pri sodelovanju vrtcev s starši otrok nismo zasledili velikih razlik. Prav tako pri vključevanju zunanjih institucij in posameznikov iz okolja so bila majhna odstopanja med državami.
Keywords: vidiki kakovosti, javni vrtci, slovenski vrtci, hrvaški vrtci.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 164; Downloads: 40
.pdf Full text (1,25 MB)

6.
Pojav nekaterih elementov Montessori pedagogike v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi : zaključno delo
Špela Kumer, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Keywords: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 182; Downloads: 42
.pdf Full text (350,79 KB)

7.
Napovedovanje prodaje z dodatnimi odprtimi podatkovnimi viri
Denis Kolman, 2021, master's thesis

Abstract: Rešitev, predstavljena v nalogi, se osredotoča na izboljšanje procesa napovedovanja prodajnih rezultatov izdelkov ali storitev s pomočjo vpeljave dodatnih odprtih virov podatkov. Z nalogo želimo poudariti, kako enostavno lahko pridobimo podatke in jih zelo dragoceno uporabimo v procesu poslovanja. Za končno primerjavo in vrednotenje smo najprej postavili dva modela v različnih sistemih za napovedovanje prodajnih rezultatov na podlagi enega vira, to so zgodovinski podatki prodaje. V nadaljevanju smo napovedni model s historičnimi podatki nadgradili. Dodali smo še podatke o številu zabeleženih bolezni, ki smo jih pridobili preko spletnega portala z javno objavljenimi podatki (odprti podatki). Korelacija med omenjenimi podatki obstaja, vendar je povezovanje te vrste podatkov kompleksno, zato je interpretacija rezultatov po eni strani lahko zelo zahtevna, po drugi strani pa povsem logična in zanimiva. Cilj, ki smo si ga zadali, je torej pokazati tri različne modele za napovedovanje, jih primerjati in ugotoviti, kakšen doprinos prinesejo odprti podatki. Rezultati naloge so pokazali, da smo zgradili zelo dobro osnovo za nadaljnji razvoj rešitve in enostavno implementacijo v uporabo.
Keywords: Odprti (javni) podatki, napovedovanje, podatkovno rudarjenje, model CRISP-DM.
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 158; Downloads: 20
.pdf Full text (2,29 MB)

8.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Keywords: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 191; Downloads: 28
.pdf Full text (668,12 KB)

9.
Ustvarjalno definiranje in reševanje problemov finančnih posledic epidemije covid-19 v javnem sektorju
Jasna Toplak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta obravnavamo epidemijo covida-19, ki je zajela večino držav po svetu, in katere posledice se čutijo po veliko podjetjih v gospodarskem sektorju. Ker nas zanima, ali se s podobnimi problemi, ki jih je s seboj prinesel covid-19, srečujejo tudi v javnem sektorju, natančneje v javnem zavodu X, smo opredelili probleme s pomočjo metod definiranja problemov in priložnosti. Kot vsa druga podjetja v gospodarstvu si tudi javna podjetja želijo ohraniti delovna mesta, dobro finančno stabilnost in pozitivno poslovanje. Ker je bil zavod X zaradi epidemije soočen z veliko spremembami, smo v nadaljevanju s pomočjo metod za generiranje idej poiskali najprimernejše rešitve za nekaj nastalih situacij. Izhajali smo iz zunanjega okolja zavoda, pri tehnikah pa so nam bili v pomoč tudi izkušeni strokovni sodelavci, da smo pridobili rezultate, ki smo jih predstavili v empiričnem delu dela diplomskega projekta. V tem delu diplomskega projekta smo prišli do zaključka, da je zelo pomemben člen vsakega uspešnega podjetja, naj bo to javno ali zasebno, ustvarjalnost in motiviranost zaposlenih, dober vodja in delo v timu, ki ni le strokovno podkovano, ampak tudi sproščeno, prijetno in fleksibilno. Vse to lahko pripomore k dobremu poslovanju podjetja. Finančne posledice epidemije covida-19 se lahko odpravijo v krajšem času kot sicer. Opisali smo, ali lahko naše hipoteze sprejmemo ali zavrnemo ter zakaj, prav tako pa smo predstavili nekaj rešitev, s pomočjo katerih bi si lahko zavod X pomagal med krizo, da bi poslovanje potekalo nemoteno in predvsem varno za vse zaposlene.
Keywords: epidemija, javni zavod, finančne posledice, covid-19, rešitev
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 172; Downloads: 23
.pdf Full text (1,63 MB)

10.
Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v Sloveniji (RTV SLO)) : diplomsko delo
Laura Horvat, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Keywords: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 198; Downloads: 28
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica