1. Bagatelna kazniva dejanja in njihova umestitev v prekrškovno pravo : primerjalnopravni vidik in usmeritve de lege ferendaBojan Tičar, Gal Pastirk, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Kazenskopravna obravnava bagatelnih kaznivih dejanj, kot so manjše tatvine in goljufije, predstavlja v slovenskem pravnem sistemu nesorazmerno breme za represivne organe, hkrati pa pogosto ne zagotavlja učinkovitega sankcioniranja. Članek analizira veljavno ureditev de lege lata s poudarkom na vprašanju, ali bi bilo določena ravnanja, ki se danes obravnavajo kot kazniva dejanja, smiselno prenesti v okvir prekrškovnega prava kot ustreznejšo obliko pravnega odziva. Osrednji del prispevka temelji na primerjalnopravni analizi ureditve v treh državah članicah Evropske unije – Češki republiki, Slovaški in Poljski – kjer pravne ureditve, drugače kot v slovenskem pravnem redu, določajo mejo med kaznivimi dejanji in prekrški. Ti pristopi ponujajo pomembna izhodišča za razmislek o morebitni spremembi slovenske zakonodaje. V sklepnem delu članek nakaže premišljene usmeritve de lege ferenda, zlasti z vidika uvedbe uravnoteženih in operativno vzdržnih rešitev v okviru prekrškovnega sistema, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni varstva javnega reda in temeljnih pravic posameznikov.
Keywords: bagatelna kazniva dejanja, prekrškovno pravo, javni red, primerjalnopravna analiza, Slovenija
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Link to file |
2. |
3. Občinski program varnosti kot strateški dokument za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnostiŠtefan Gostič, 2007, published professional conference contribution Keywords: občinsko redarstvo, občinski program varnosti, javna varnost, javni red in mir, varnost javnega prostora, kvaliteta javnega prostora, ocena varnostnih razmer, redarska služba, policija, policijsko sodelovanje, partnerstvo
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 142; Downloads: 13
 Full text (654,48 KB) |
4. Uporaba službenih psov in službenih konj pri varovanju javnih zbiranjAdil Huselja, 2007, published professional conference contribution Keywords: policija, službeni psi, službeni konji, konjenica, javna zbiranja, javni red in mir, policijske naloge, pravni vidik, Slovenija
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 181; Downloads: 28
Full text (607,13 KB) |
5. Policijsko delo v obdobju 2004-2008Bojan Potočnik, 2005, published professional conference contribution Abstract: V gradivu so predstavljene najpomembnejše sistemske naloge, ki čakajo policijo v obdobju do leta 2008, in sicer na področju: policijskega dela v skupnosti, omejevanja kriminalitete, vzdrževanja javnega reda in miru in splošne varnosti ljudi in premoženja, varnosti cestnega prometa, varovanja državne meje in preprečevanja nedovoljenih migracij in raziskovalne dejavnosti v povezavi z upravljanjem policije. Kot nadvse pomembno aktualno področje, ki v največji meri zadeva delo policije so naloge prevzema Schengenskega načina varovanja zunanje meje EU. Pozornost se namenja tudi nenehnim potrebam prilagajanja notranje organiziranosti policije, izobrazbene strukture kot tudi teritorialne organiziranosti policije.
Keywords: policija, organizacija, policijsko delo v skupnosti, kriminaliteta, javni red in mir, prometna varnost, varovanje meje, Slovenija, 2004-2008
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 208; Downloads: 11
Full text (205,83 KB) |
6. Delo policije ob tekmovanju Nogometnega kluba Maribor - Teatanic v Ligi prvakov - nekaj izhodišč za načrtovanje varovanj v prihodnjeBranko Kovše, Vinko Gorenak, 2002, published professional conference contribution Keywords: policija, športne prireditve, javni shodi, javne prireditve, varnost, varovanje, zavarovanje prireditev, javni red in mir, nogometne tekme
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 187; Downloads: 27
Full text (335,42 KB) |
7. Legislation and practice in the Republic of North Macedonia through the prism of the Istanbul Convention for the prevention and combating of violence against women and domestic violence : master's thesisHristina Najdovska, 2022, master's thesis Abstract: Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola je danes eden največjih humanitarnih izzivov. Pojavlja se v različnih oblikah in v različnih situacijah in kontekstih po vsem svetu. Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ni problem, povezan z nesrečami in konflikti. Nasilje v intimnem partnerju je ena najpogostejših vrst spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, z napadi, grožnjami, zanemarjanjem in posilstvom, ki se dogajajo v domovih in na drugih mestih, kjer bi morali biti ljudje varni. Trgovina z ljudmi, zgodnje poroke in prisilna prostitucija so prav tako oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, tako kot druge oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, pojavljajo se med nesrečami in izrednimi razmerami, vendar niso neposredno povezane z njimi in se lahko pojavijo kadar koli in kjer koli.
Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola pušča globoke brazgotine na preživelih, družinah in skupnostih ter sekundarno preživelih žrtvah1
spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. To je zelo razširjena težava z resnimi čustvenimi in socialnimi posledicami, ki vpliva na dolgotrajen proces okrevanja, kar vodi v dolgotrajen stres, zdravstvene zaplete, invalidnost in celo smrt. Zato je potrebno učinkovito izvajanje že obstoječih politik in praks ter razvoj novih mehanizmov, ki bodo vodili k zaščiti in preprečevanju nasilja nad ženskami.
Keywords: nasilje na podlagi spola, javni red in postopek, nasilje v družini, Istanbulska konvencija.
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 499; Downloads: 21 |
8. Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala : magistrsko deloMetka Mokotar, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom.
V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti.
V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda.
Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav.
Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu.
V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Keywords: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1421; Downloads: 205
Full text (1,86 MB) |
9. Optimiranje linij mestnega avtobusnega prevoza v Mariboru na podlagi koncepta lepljenja trasBenjamin Pivec, 2018, master's thesis Abstract: Motivacija potnikov, da bi uporabljali javni prevoz, je v veliki meri odvisna od njegove učinkovitosti, ki se kaže predvsem v tem, da sta čas čakanja na postajališču in čas vožnje čim krajša. Seveda obstajajo še drugi dejavniki, kot so cena, varnost, odnos osebja itd. Za zagotavljanje visoke ravni storitev na področju prevoza potnikov moramo imeti tudi zelo učinkovit sistem javnega mestnega prevoza potnikov. Tega zagotavljamo s sodobnim voznim parkom, optimalno postavitvijo postajališč, ki pa so pogojena z optimalno mrežo linij.
V magistrskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje po javnem mestnem potniškem prometu v mestu Maribor, in njihov vpliv na načrtovanje linij. Bolj podrobno smo predstavili klasifikacijo linij glede na mestno središče in njihov pomen ter vpliv na delovanje javnega mestnega potniškega prometa. Za lažje razumevanje potovalnih navad prebivalcev mesta Maribor in načrtovanje linij smo podrobno predstavili potovalne matrike za vse mestne četrti in krajevne skupnosti, ki spadajo v Mestno občino Maribor. Na podlagi analize potovalnih matrik in obstoječega voznega reda je bilo ugotovljeno, da imajo določene krajevne skupnosti in mestne četrti med seboj slabe avtobusne povezave oziroma te sploh ne obstajajo. Za izboljšanje ponudbe javnega prevoza potnikov v mestu Maribor smo na podlagi koncepta lepljenja linij predlagali spremembo tras avtobusnih linij številka 7 in 21.
Keywords: javni mestni potniški promet, mreža linij, potovalne matrike, trasa linije, vozni red
Published in DKUM: 29.08.2018; Views: 1438; Downloads: 251
Full text (5,20 MB) |
10. Zavrnitev registracije znamke iz razloga nasprotovanja javnemu redu in moraliElena Fridau, 2017, undergraduate thesis Abstract: Znamka, ki nasprotuje javnemu redu ali morali, posebej, če je množično izpostavljena v javnosti in drugih občilih, lahko z njeno motečo ali žaljivo vsebino prizadene javnost. Problem, ki se v zvezi s takšnimi znamkami, ki nasprotujejo javnemu redu ali morali, pojavlja je, da ni podana končna definicija pojma javnega reda in morale. Hiter razvoj trgovine in spremembe v družbi pripeljejo do tega, da se pogled na to, kako se naj razlaga pojem javnega reda in morale, nenehno spreminja. Diplomsko delo vsebuje dva dela. Prvi del razčlenjuje postopek registracije znamke. Predstavljen je postopek registracije znamke v Republiki Sloveniji, pri čemer, so predstavljene tudi ostale možnosti registracije znamke, glede na zahteve prijavitelja. Drugi del pa izčrpno obravnava pojem javnega reda in morale, ter razmejitev med primeri, ki nasprotujejo javnemu redu ali morali, in tistimi, ki nimajo take narave. Pojem javnega reda in morale je analiziran skozi prizmo sodnih odločb, strokovnih člankov, smernic in definicij. Ugotavlja se, da bi morebitna ozka razlaga tega pojma vodila v omejevanje prostega pretoka blaga v notranjem trgu EU in svobode izražanja. Dejstvo, da je prost pretok blaga prvo od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga EU in, da je svoboda izražanja z Ustavo zagotovljena pravica, kaže na to, da je pojem javnega reda in morale in razlaga le-tega pomembna tema.
Keywords: znamka, javni red, morala, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, relevantna javnost, svoboda izražanja, prost pretok blaga
Published in DKUM: 27.10.2017; Views: 1335; Downloads: 128
Full text (900,86 KB) |
