11. UČINEK USKLADITVE SISTEMA JAVNEGA FINANCIRANJA PREVOZOV DIJAKOV IN ŠTUDENTOV NA POVPRAŠEVANJE PO JAVNEM PREVOZUSuzana Habjanič, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je na podlagi multikriterijske analize razvit prometni model oziroma metodologija za napovedovanje učinka uskladitve sistema javnega financiranja prevozov dijakov in študentov na povpraševanje po javnem prevozu. Z uporabo izdelane metodologije lahko izračunamo vpliv vzpostavljenega modela financiranja na zastavljene cilje. V delu je prikazan potek prometnopolitičnega ukrepa združevanja javnih finančnih sredstev, namenjenih prevozu dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih, kot je bil izveden v letu 2012. Preveritev izdelanega matematičnega modela je potekala na realnih podatkih modificiranega modela subvencioniranih prevozov. Razviti model je bil umerjen na ugotovljenih spremembah v obsegu povpraševanja, ki je v letih 2010 do 2012 pokazal dvig števila uporabnikov za 61,39 % ob nespremenjenem obsegu skupaj uporabljenih finančnih sredstev. Ob učinkih večstopenjskega uteževanja ciljev je bilo ugotovljeno, da je možno izdelani znanstveni pristop z vsebinsko prilagoditvijo posameznih ciljev in ukrepov uporabiti za napovedovanje števila potnikov v GJS JPP. Izračun je pokazal, da bi se ob idealnih razmerah upravljanja in izvajanja integrirane GJS JPP potencialno število potnikov lahko dvignilo za kar 60,45 %. S pomočjo izdelane metodologije je možno napovedati, da bi učinek prenove GJS JPP lahko povzročil primerljiv dvig števila potnikov, kot se je to zgodilo v primeru prenove subvencioniranega sistema prevoza dijakov in študentov.
Keywords: javni potniški promet, subvencionirani prevoz, model financiranja, dvig števila potnikov, večkriterijska analiza
Published in DKUM: 29.03.2016; Views: 1364; Downloads: 215
 Full text (1,14 MB) |
12. Prometna geografija pri pouku geografije v splošnih gimnazijahLuka Kosi, 2015, master's thesis Abstract: Osnovna vloga prometa je, da omogoča dostopnost prebivalstvu in zagotavlja razvoj gospodarstva na ustreznih lokacijah, pomembnih za zadovoljevanje potreb, tako materialnih kot nematerialnih. Pri tem je ključno vprašanje zagotavljanje enakih možnosti vsem udeležencem v prometu. Geografski vidik razumevanja prometa je ključen za razumevanje posledic prometnega delovanja v prostoru ter njegov vpliv na regionalni razvoj. Danes v svetu narašča uporaba osebnega prevoza, zato je ena od nalog trajnostnega razvoja prometa tudi večja uporaba javnega potniškega prometa. Promet pa nima vpliva le na prostor, ampak ima pomembne socialne in kulturne učinke na življenje človeka in s tem v bistvu oblikuje človekov način življenja. Ker je promet vpet v vsakodnevno dogajanje posameznika, je potrebno, da ima prometna geografija ustrezen položaj v šolskem sistemu. Definicij prometne geografije je ogromno, skupno pa jim je to, da prometna geografija obravnava promet kot sestavino zemeljske površinske sfere in kot dejavnik njenega spreminjanja. Za razumevanje sodobnega prometa je potrebno izpostaviti naslednje vsebine: prometna dostopnost (dostopnost je ključen element prometne geografije, saj predstavlja neposreden izraz mobilnosti, bodisi ljudi, blaga ali informacij) in s tem povezana mobilnost ljudi, vpliv prometa na gospodarstvo in okolje, problem prometa v urbanih okoljih in s tem povezano načrtovanje prometa. V slovenskih učnih načrtih in učbenikih je prometna geografija obravnavana najprej ločeno, kasneje pa še v okviru regionalnogeografskih vsebin. Pri tem so vsebine preveč teoretične in premalo problemske, čeprav dajejo učni načrti profesorjem določeno avtonomijo, učni cilji pa omogočajo širše interpretacije. V učbenikih je prometni geografiji namenjeno premalo pozornosti, vendar so učni cilji dobro usklajeni z vsebino v učbenikih. Avstrijski šolski sistem se do določene mere razlikuje od slovenskega, kljub temu pa primerjava vsebin iz prometne geografije kaže, da se v avstrijskih splošnih gimnazijah prometna geografija obravnava bolj problemsko, učni cilji, ki se neposredno nanašajo na prometno geografijo, pa so manj obsežni in manj strukturirani od slovenskih. Študij geografije bodočim profesorjem pri nas namenja dobro podlago iz vsebin prometne geografije, tako da so profesorji geografije ob začetku svoje poklicne poti dobro izobraženi. Nadaljnjo usposabljanje pa je pomanjkljivo, saj je profesorjem namenjeno premalo strokovnih seminarjev iz prometne geografije, tako da je dodatno usposabljanje odvisno od samoiniciative profesorjev, bodisi v obliki podiplomskega študija, prebiranja strokovne literature, študijskih skupin in drugo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje profesorjev geografije o položaju prometne geografije pri pouku geografije v splošnih gimnazijah. Z analizo strokovne literature, učnega načrta za geografijo, učbenikov za geografijo in z analizo anketnega vprašalnika smo prišli do zaključnih ugotovitev, opredelili smo prednosti in pomanjkljivosti obravnave prometne geografije v splošnih gimnazijah, na koncu pa smo predlagali še spremembe oziroma dopolnitve.
Keywords: Prometna geografija, prometna lega in dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, učni načrt, učni cilji, učbenik, splošna gimnazija, kurikulum.
Published in DKUM: 23.11.2015; Views: 2765; Downloads: 171
Full text (1,73 MB) |
13. MOBILNOST LJUDI V OBČINI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJUJožica Uršnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Večji del energije v Sloveniji se porabi za transport, poleg tega ima transport številne negativne vplive na ljudi in okolje. Posebno kritičen je cestni transport z osebnimi vozili. Z načrtovanjem urbane trajnostne mobilnosti se želi uvesti trajnostne oblike prevoza (javni transport in kolesarjanje). Trajnostna mobilnost pomeni zagotoviti učinkovito mobilnost za vse ljudi ob hkratnem zmanjšanju porabe neobnovljivih virov energije in negativnih okoljskih učinkov, kar se odraža v izboljšanju kakovosti življenja. Trajnostna mobilnost zahteva spoštovanje gospodarskih, socialnih in naravnih omejitev ter odgovorno ravnanje do prihodnjih generacij.
V nalogi sem na primeru Občine Miklavž na Dravskem polju preučevala potovalne navade domačinov in uporabo transportnih sredstev pri vsakodnevnih opravilih (prevozi v službo in v prostem času ) in v času dopustov.
Glavna ugotovitev raziskave glede mobilnosti odraslih oseb je, da večina ne uporablja javnega prevoza, čeprav je ta dobro organiziran; kljub relativno visoki ceni pogonskega goriva domačini še vedno najpogosteje uporabljajo osebni avtomobil. Tudi pri prevozih otrok v šolo prevladuje osebni prevoz ob rahlem naraščanju uporabe javnega prevoza. Večja uporaba sredstev javnega prevoza bi lahko izboljšala bivanjske pogoje domačinov.
Keywords: potovalne navade ljudi, promet v urbanem okolju, trajnostna mobilnost, dnevna mobilnost ljudi, mobilnost ljudi v času dopustov in počitnic, prevoz z osebnimi vozili, javni potniški prevoz.
Published in DKUM: 25.08.2015; Views: 1584; Downloads: 128
Full text (700,91 KB) |
14. ATtractive urban public Transport for Accesible CitiesMitja Klemenčič, Branko Jurič, Fabio Stampini, Giuseppe Luppino, Beno Mesarec, Monica Giannini, Peter Bánovec, Marko Čelan, Marjan Lep, Vlasta Rodošek, 2012, final research report Keywords: javni potniški promet, transport, potniški promet, inteligentne rešitve
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1400; Downloads: 24
 Link to full text |
15. Napovedovanje učinkov ukrepov spodbujanja javnega prevoza potnikovMarjan Lep, Simon Hmelak, 2011, original scientific article Abstract: V Sloveniji že leta izjavljamo, da želimo imeti bolj trajnostno mobilnost, na terenu pa lahko ugotovimo drugačna dejstva. Pri razvoju sistema javnega potniškega prometa se sprašujemo predvsem, kam investirati javni denar, da bo prišlo do želenih premikov v izboru načina potovanja. V podporo nosilcem odločanja je razvit model v obliki enačbe, s pomočjo katere je moč verodostojneje napovedati učinke ukrepov, kot so integrirana enotna vozovnica, bistveno znižanje cene vozovnic, sprememba cene parkiranja v mestih, povečanje obsega ponudbe vlakov itd. Model je validiran in umerjen na vzorcu potovanj na delo iz okoliških naselij v Maribor.
Keywords: javni potniški promet, vozači, potovalne navade, izbor sredstva, logit, Maribor
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1441; Downloads: 122
Full text (191,38 KB)
This document has many files! More... |
16. |
17. Načrt ukrepov trajnostne prometne strategije QUEST za mesto Koprivnica : končno poročiloSebastian Toplak, Drago Sever, Tomislav Josip Mlinarić, Gregor Švajger, 2013, final research report Keywords: promet v mestih, kolesarji, javni potniški promet, parkirišča, urbana oprema, raziskovalni projekti
Published in DKUM: 22.05.2015; Views: 1540; Downloads: 0 |
18. |
19. |
20. DOSTOPNOST OBČINE ROGAŠKA SLATINA Z JAVNIM POTNIŠKIM PROMETOM - PRIMERJALNA ANALIZA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJAMateja Lorger, 2015, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji se raje kot z avtobusom ali vlakom vozimo z osebnim avtomobilom. V Sloveniji ima skoraj vsak drugi prebivalec osebni avtomobil, kar nas v Evropski uniji postavi na sam vrh lestvice. Vsekakor pa ni tako tudi z javnim potniškim prometom, saj ga v Sloveniji uporablja samo 15 % ljudi, kar pa nas postavi na samo dno lestvice v Evropi.
Nič drugače ni v občini Rogaška Slatina. Na voljo imajo javni avtobusni prevoz, vlak in avtotaksi službe. Ljudje v veliki večini uporabljajo osebni prevoz. Delovne migracije več kot polovica zaposlenih ljudi opravi v kraju samem in v bližnjih krajih oziroma občinah. Ker je časovno in cenovno najbolj ugodno, se vlak in avtobus največ uporablja za prevoze šolarjev in dijakov ter v manjšem številu za službene in druge potrebe
Keywords: cestni promet, javni potniški promet, analiza dostopnosti
Published in DKUM: 24.02.2015; Views: 1160; Downloads: 164
Full text (2,61 MB) |
