| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OMEJITVE ZA JAVNE USLUŽBENCE IN FUNKCIONARJE PRI OPRAVLJANJU JAVNIH FUNKCIJ V JAVNI UPRAVI
Miro Šincek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava omejitve za javne uslužbence in funkcionarje pri opravljanju njihovih javnih funkcij v javni upravi. Javni uslužbenci kot posamezniki, ki kot svoj poklic opravljajo izvršne in upravne naloge v upravnem sistemu, ter funkcionarji kot imenovani ali izvoljeni subjekti izvrševanja oblastih funkcij, predstavljajo glavni kategoriji subjektov v organizacijah javne uprave. Omejitve pri njihovem javnem delovanju v najširšem pomenu besede predstavljajo mejo med dovoljenim in prepovedanim ravnanjem teh oseb ter omenjenim subjektom določajo konkretne prepovedi, zapovedi ali posebne dolžnosti. Diplomsko delo je splošno razdeljeno na tri temeljne dele, kjer so v prvem delu skladno z obravnavano tematiko predstavljeni temeljni pojmi, sledi podrobna predstavitev javnih uslužbencev in funkcionarjev, medtem, ko jedro diplomskega dela predstavlja podrobna obravnava temeljnih omejitev ter posledic njihovih kršitev. V določenih segmentih so predstavljene tudi podobnosti in razlike med istovrstnimi omejitvami, ki veljajo za javne uslužbence na eni ter za funkcionarje na drugi strani. Bistven namen omejevanja javnih uslužbencev in funkcionarjev pri njihovem javnem delovanju je onemogočanje izkoriščanja javnih funkcij ter zagotovitev nepristranskega opravljanja njihovih nalog, s čimer se ureja eno pomembnejših področij celotne družbe, to je preprečevanje korupcije. Skladno s tem namenom je možno omejiti delovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev pri opravljanju njihovih javnih funkcij s predpisi o nezdružljivosti funkcij ter s predpisi o konfliktu interesov. Omejitve predstavljajo tudi posamezne norme, povezane s sprejemanjem daril ter predpisi o omejevanju poslovanja zadevnih oseb. Tudi nadzor nad premoženjskim stanjem določenih zavezancev ter druge določbe v zvezi s prepovedjo korupcije (npr. protikorupcijska klavzula) predstavljajo omejitve za obravnavane subjekte pri opravljanju njihovih javnih funkcij. S temi instituti se primarno preprečuje korupcija ter zagotavlja nepristransko, zakonito in transparentno delovanja tako javnih uslužbencev, kot tudi funkcionarjev, s ciljem dosega najvišje stopnje pravne, socialne ter nenazadnje tudi demokratične družbe.
Keywords: omejitve, prepovedi, javni uslužbenec, funkcionar, javne funkcije, javne naloge, javni sektor, javna uprava, državna uprava, lokalna samouprava
Published: 16.11.2011; Views: 1982; Downloads: 295
.pdf Full text (478,42 KB)

2.
KAZENSKA ODGOVORNOST JAVNIH FUNKCIONARJEV
Eva Štromajer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava odgovornost nosilcev javnih pooblastil, pri čemer se osredotočam predvsem na premiso med politično in kazensko odgovornostjo javnih funkcionarjev s posebnim ozirom na župane. Javni funkcionarji so voljeni ali imenovani ˝predstavniki ljudstva˝, ki svojo funkcijo opravljajo poklicno ali nepoklicno in predstavljajo osebe, če izhajamo iz zakonske opredelitve, ki jih na funkcijo volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, predsednik in člani predsedstva Republike Slovenije in delegati v zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi funkcionarji pravosodnih organov, ki jih imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, funkcionarji družbenega pravobranilca samoupravljanja, namestniki republiških sekretarjev ter generalni sekretarji Predsedstva Republike Slovenije, Skupščine Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. V večini primerov za nastop funkcije in njeno opravljanje, posebni strokovni pogoji, ki bi jih funkcionarji morali izpolnjevati, niso potrebni. Pri opravljanju svojih funkcij so nosilci javnih pooblastil sicer do neke mere avtonomni, zakonodaja jih pa v določenem obsegu skuša omejevati. Kakršnokoli omejevanje pa ne doseže svojega namena in posledično temu učinka, saj ne glede na dejstvo, da so kazenskopravne, politične in civilne oziroma odškodninske sankcije zakonsko sicer opredeljene, je pojem odgovornosti javnega funkcionarja, iz prakse izhajajoč, nepopolno definiran in kot tak neoprijemljiv. Redki so primeri, ko funkcionarji za svoja ravnanja, ki so lahko kazenskopravno preganjana in imajo določene materialnopravne sankcije, dejansko odgovarjajo, ravno zaradi ohlapno urejene zakonodaje na tem področju. Če povzamemo, so funkcionarji moralno in etično odgovorni za dejanja, ki jih pri opravljanju svoje funkcije zagrešijo, pojem morale in etike pa lahko skorajda zatrdimo, je slovenskim funkcionarjem, v večini primerov, tuj. Ureditev odgovornosti funkcionarjev ima več podvrst, s skupno značilnostjo, ki se kaže v zahtevi, da mora kršitev nastati pri opravljanju funkcije. Drug problem, ki se kaže predvsem skozi prakso predstavlja dejstvo, da (pre)večkrat pride do zlorabe objektivne odgovornosti, v smislu prehajanja iz sfere pravne v objektivno politično odgovornost, o čemer govorimo v smislu odgovornosti poslancev, ministrov, tudi predsednika in drugih funkcionarjev. Šibkost ureditve pravne odgovornosti je predvsem posledica nenehne uporabe objektivne odgovornosti. Zato lahko govorimo o zlorabi objektivne odgovornosti, ker ne pride do ugotavljanja pravne odgovornosti, četudi za le-to obstajajo razlogi. Tudi v okviru objektivne politične odgovornosti pa, žal, opažamo, da do sankcij pravzaprav ne pride. Razlog je, kot ugotavljam v tem diplomskem delu, v zakonodaji, ki tega ne določa dovolj natančno in je določila, ki govorijo o sankcijah, mogoče obiti. Druga pomanjkljivost oziroma neprimernost sankcije se kaže v nesorazmernosti sankcije z izvedenim kaznivim dejanjem ali prekrškom, kar se tipično kaže v primeru kršitve 27. v povezavi z 28. členom ZIntPK, ki kot sankcijo določa nesorazmerno oglobitev posameznega funkcionarja. Glavni razlog je nepopolna zakonodaja v smislu razpršenosti določil v več zakonih, ki veljajo za nosilce javnih pooblastil. Zato potrebujemo zakon, ki bo enotno urejal oblike odgovornosti funkcionarjev in predvideval konkretne materialnopravne sankcije in predvsem potrebujemo institut, ki bo omogočal razrešitev županov, ki so po trenutno aktualni zakonodaji skorajda nedotakljivi. Diplomsko delo je v jedru razdeljeno na tri temeljne dele, od katerih v prvem podrobno opredeljujem pojem javnega funkcionarja in povzemam temeljne značilnosti in naloge posameznih. V drugem delu so izpostavljene oblike odgovornosti javnih funkcionarjev, od politične, do kazenske in nazadnje, odškodninske odgovornosti. V okviru odgovornosti obravnavam tudi institute za uveljavljanje le-te. Tretji del jedra diplomskega dela predstavlja obr
Keywords: javni funkcionar, nosilec javnih pooblastil, kazenska odgovornost, kazensko pravo, politična odgovornost, etika in morala, uveljavljanje odgovornosti, odškodninska odgovornost, instituti uveljavljanja odgovornosti, župan
Published: 23.08.2017; Views: 746; Downloads: 110
.pdf Full text (1,95 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica