| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
FINANCIRANJE JAVNIH PODJETIJ NA PRIMERU JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA LOG D.O.O.
Ana Kotnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo se seznanili z javnimi podjetji, podrobneje s financiranjem javnih podjetij. Tako ste lahko prebrali kakšna je razlika med javnimi in zasebnimi podjetji, zakaj so javna podjetja neuspešna v primerjavi z zasebnimi, kako so gospodarske javne službe opredeljene oz. kaj spada pod njih. Navedli smo instrumente financiranja teh podjetij ter kako je zakonsko urejeno to financiranje in delovanje javnih podjetij. V nadaljevanju smo poiskali sezname podjetij, v katerih in Republika Slovenija neposredni lastniški delež. Ta podjetja smo razvrstili v različne skupine za lažje analiziranje po različnih kriterijih, da smo dobili kar se da dobro sliko o lastništvih naše države v teh podjetjih. Za najboljših dvajset podjetij iz tega seznama smo naredili analizo finančnega stanja v preteklem letu ter jih na kratko opisali. Za lažjo primerjavo njihovega poslovanja, smo v tabeli 36 zbrali najpomembnejše podatke o njihovem finančnem poslovanju in odstotku državnega deleža v njih. Za konec smo predstavili Javno komunalno podjetje LOG d.o.o. . Na primeru tega podjetja smo prikazali dejansko financiranje in poslovanje javnih podjetij. Za LOG do.o. smo naredili analize poslovanja v preteklih letih, načrte za prihodnost in strategijo javnega podjetja.
Keywords: Javno podjetje, financiranje javnih podjetij, gospodarske javne službe, instrumenti financiranja, država – lastnica, javno komunalno podjetje, zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
Published: 05.01.2021; Views: 158; Downloads: 14
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
Laura Urbančič, 2019, master's thesis

Abstract: Občinske gospodarske javne službe s področja varstva okolja so področje, ki zadeva vsakega prebivalca nekega naselja oziroma območja in skupnosti, saj na njem temelji razvoj vseh ostalih dejavnosti v naselju. Če to področje ni urejeno, je tudi razvoj ostalih dejavnosti okrnjen. Posledica monopolnega položaja izvajalcev dejavnosti s tega področja so tudi določene oziroma tarifirane cene gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pomenijo regulacijo države oziroma lokalne skupnosti in obstoj kontrole nad morebitno zlorabo monopolnega položaja. Pristojnost določanja cen je z Uredbo o metodologiji določanja cen obveznih občinskih javnih služb varstva okolja , ki je začela veljati 1. 1. 2013, prenesena na občine. Navedena Uredba vsebuje določbe za oblikovanje cen storitve oskrbe s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, zbiranje določenih vrst odpadkov, obdelavo določenih vrst odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnh odpadkov. Izvajalci javnih služb predlagajo ceno posamezne storitve in predložijo pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Pri določanju cen oziroma presoji upravičenosti višine določenih cen pa igra pomembno vlogo tudi primerjalna analiza Inštituta za javne službe, ki je pomembna tako za izvajalce kot za občinske organe. Cene posameznih storitev javnih služb so sestavljene iz dela, ki predstavlja stroške javne infrastrukture, dela, ki predstavlja stroške izvajanja storitev posamezne javne službe in dela, ki predstavlja morebitne okoljske dajatve. V magistrski nalogi so poleg opredelitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in pravil določanja cen storitev le-teh, ki izhajajo iz Uredbe bo o metodologiji določanja cen obveznih občinskih javnih služb varstva okolja, na splošno predstavljene tudi same javne službe. Svojo magistrsko nalogo sem podkrepila še s primerjavo zaračunanih cen nekaterih storitev med občinami.
Keywords: Javne službe, lokalne gospodarske javne službe, komunalne storitve, določanje cen, komunalno gospodarstvo, občinske javne službe, varstvo okolja.
Published: 19.12.2019; Views: 461; Downloads: 78
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Oskrba s pitno vodo
Tanja Gorišek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava oskrbo s pitno vodo, ki je v Republiki Sloveniji obvezna občinska gospodarska javna služba. Poseben pomen te javne službe je opredeljen z zagotavljanjem najpomembnejšega naravnega vira, kajti voda je vir življenja in potrebna vsem živim bitjem. V formalnem smislu je voda določena kot pitna z namenom uporabe: kot voda, namenjena za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene ter vsa voda, ki se uporablja v proizvodnji in prometu živil in ustreza minimalnim predpisanim zahtevam. Občine so dolžne zagotoviti izvajanje oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. V Evropski uniji je odločitev, kako organizirati oskrbo s pitno vodo, v pristojnosti držav članic, evropska zakonodaja tako podaja smernice za ustrezno preskrbo s pitno vodo. Na državni ravni oskrbo s pitno vodo opredeljujejo številni zakoni ter podzakonski predpisi, ki skoraj v celoti urejajo sistem oskrbe s pitno vodo, kar pomeni, da je urejanje pomembnih vprašanj s področja oskrbe s pitno vodo prepuščeno občinam. Država nima ustreznih mehanizmov za izvajanje nadzora nad izvajanjem tovrstne oskrbe v občinah. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje te javne službe, so infrastruktura lokalnega pomena. Za zagotavljanje primerne oskrbe s pitno vodo je potrebna ustrezna komunalna infrastruktura, ki omogoča izvajanje kakovostnih storitev. Le-ta zahteva velike finančne vložke tako za izgradnjo kot za vzdrževanje. Trenutna infrastruktura je po večini dotrajana in potrebna obnove, ob vsem tem pa pereč problem predstavlja nenamenska poraba sredstev, namenjenih vzdrževanju, katere pa občine uporabljajo v druge namene. Slovenija je država z velikim številom razmeroma majhnih občin, kjer je zagotavljanje oskrbe s pitno vodo problematično z vidika velikega števila izvajalcev, neenakih standardov izvajanja, dragih storitev, pomanjkljivo usposobljenostjo kadrov in oteženim nadzorom nad izvajanjem, zato naloga opozarja na potrebo po večjem sodelovanju in povezovanju občin na področju oskrbe s pitno vodo, predvsem zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti izvajanja javne službe. Naloga opozarja tudi na potrebo po sistemski ureditvi oskrbe z vodo v Sloveniji in boljši regulaciji izvajanja javne službe, zato so za ugotovljene pomanjkljivosti v zaključnem delu podani morebitni predlogi za izboljšanje trenutnega stanja na tem področju. Pričujoča naloga vsebuje tudi opredelitev ustavne pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe, kajti sam vpis še ne zagotavlja učinkovite ureditve oskrbe s pitno vodo, ampak bo potrebna sprememba zakonskih predpisov ob upoštevanju določenih omejitev pri izvrševanju pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe.
Keywords: pitna voda, gospodarske javne službe, oskrba s pitno vodo, cena pitne vode
Published: 28.05.2018; Views: 1192; Downloads: 210
.pdf Full text (1,67 MB)

4.
Pravni problemi izvajanja javnih služb s področja ravnanja z odpadki v regijskih centrih
Mojca Angela Tolič- Kukovec, 2016, master's thesis

Abstract: Osrednja tema magistrskega dela je analiza možnosti za podelitev koncesije brez razpisa za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki se izvajata v regijskih centrih za ravnanje z odpadki. Navedeno zlasti zaradi predhodnih dogovorov med občinami in izvajalci gospodarskih javnih služb, ki so že v naprej določili konkretnega izvajalca gospodarskih javnih služb. V ZGJS obstaja osnova za neposredno podelitev koncesije, vendar pa je bila zlasti zaradi odsotnosti pogojev za takšno podelitev v nacionalnem pravu, potrebna analiza, ali je podelitev koncesije brez razpisa skladna s pravom EU, zlasti z Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb. Direktiva poleg ostalih izjem ureja tudi dve izjemi od obvezujoče uporabe njenih določb, ki sta pomembni v zadevni problematiki in sicer izjemo »in-house« razmerij in izjemo horizontalnega sodelovanja. Za obe izjemi direktiva določa pogoje, ki morajo biti v konkretnem razmerju kumulativno izpolnjeni, da neko razmerje izpolnjuje pogoje za njuno uporabo. V dispoziciji postavljena hipoteza je predvidela, da je neposredna koncesija dopustna oblika izvajanja gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v regijskem centru, tako na osnovi izpolnjevanja pogojev po doktrini »in house« razmerij, kakor tudi na osnovi izpolnjevanja pogojev horizontalnega sodelovanja. Ta hipoteza ni bila v celoti potrjena, saj se je ugotovilo, da vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za uporabo izjeme »in-house« v konkretnem razmerju niso bili izpolnjeni. Drugi del hipoteze, ki se je nanašal na možnost uporabe izjeme horizontalnega sodelovanja, pa se je zaradi vseh izpolnjenih pogojev v konkretnem razmerju, izkazal kot potrjen. Pri obravnavi posameznih vprašanj se je ugotovilo, da ZVO-1 ni dovolj natančno določil obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, saj ni določil vrste komunalnih odpadkov, na kateri se ti gospodarski javni službi nanašata. Analiza ureditve javnega podjetja, kot oblike izvajanja gospodarskih javnih služb po ZGJS, je pokazala, da le-ta ni ustrezna. V zvezi z analizo možnih podlag za uporabo gospodarske javne infrastrukture se je izkazalo, da sta smiselni obliki poslovni najem in prenos gospodarske javne infrastrukture v last izvajalcu. Na področju državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov se je ugotovilo, da je država podelila koncesijo brez razpisa, čeprav niso bili podani pogoji za neposredno podelitev. Problematika mariborskega regijskega centra za ravnanje z odpadki je nazorno pokazala, da država ni ustrezno uredila več nivojskega ravnanja z odpadki, zlasti ne drugega nivoja, kamor sodita gospodarski javni službi, ki se izvajata v regijskih centrih za ravnanje z odpadki.
Keywords: gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, koncesija brez razpisa, izjema »in-house«, izjema horizontalno sodelovanje;
Published: 13.12.2016; Views: 1188; Downloads: 164
.pdf Full text (1,98 MB)

5.
Interesno usklajevanje udeležencev podjetja pri upravljanju družb, ki opravljajo javno gospodarsko službo
Mirko Zorenč, 2016, master's thesis

Abstract: Contemporary management models are becoming increasingly indispensable in the running and management of companies under the modern dynamical operating conditions. All this concepts and management models, despite their differences, stress the importance of establishing fundamental platforms in order to ensure long-term development capacities, and consequential effective performance of the enterprise. This concepts and models of management further state, that a company is (also) an interest organisation, which makes the coordination of stakeholders involved of a crucial importance for its immediate success, as well as for its long-term existence and development. For that reason, we focus our research on the investigation of findings about the coordination of interests amongst stakeholders in the process of setting out the vision and enterprise policy, as represented in selected models and concepts of management. When discussing the issue of implementation of contemporary management models and concepts, a special notice has to be taken when dealing with the management of the organisations in so called public sector. Because of their specific objectives, ownership structure and related management modes, the concepts and models of management used in other companies are not directly applicable. Adjustments need to be made. Therefore, we continue the theoretical part with the analysis of particularities of managing companies within the public sector and the analysis of coordination of interests among their stakeholders. We look at the adjustments that need to be taken when setting out the vision and enterprise policy of organisations within the public sector. The emphasis is put on a distinctive group of organisations within the public sector that are state-owned and perform public-economic-service mission. Because they combine the elements of the public sector with those of a commercial undertaking, their management can often be very complicated and demanding. Crossing of interests and non-implementation of appropriate coordination processes can often lead to difficulties in managing of such organisations, resulting in a reduced operational performance, often to the extent when their further development and existence is at risk. In a search for a viable, long-term solution to this problem, companies in this sector are often changing their ownership structure - so called privatisation. This way, this companies with an un-optimal ownership are transformed into ‘regular’ commercial undertakings, where the ownership and consequentially the ways of managing are supposed to be known. The problem that usually arises when such a transformation takes place is, that it often faces opposition of the stakeholders – on the internal (mainly employees) as well as external (service users) level. An alternative to the above is the improvement of management within the current, or minimally changed ownership structure. Essentially, that calls for a changed approach of the key stakeholders, especially their timely and effective coordination and active involvement in the managing process, prior to the onset of a crisis. We therefore conclude the theoretical part with establishing a model for coordination of stakeholders’ interests, which is adapted for corporations providing services within the public sector. In the empirical part of the research, we use the conclusions from the theoretical part to address the unique case of Slovenian Railways, a business system (group) of corporations, operating under normal market conditions, while also displaying considerable characteristics of a public sector organisation, following specific public interest goals.
Keywords: modeli managementa, javni sektor, javne gospodarske službe, udeleženci podjetja, interesno usklajevanje, Slovenske železnice
Published: 12.12.2016; Views: 642; Downloads: 110
.pdf Full text (4,87 MB)

6.
PRENOS PRISTOJNOSTI IZVAJANJA LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB S PODROČJA ENERGETIKE NA DRŽAVO
Janja Tkavc Smogavec, 2016, master's thesis

Abstract: Na evropskem trgu je v zadnjih dvajsetih letih poraba zemeljskega plina močno porasla. V državah so se oblikovali tako imenovani naravni monopoli, ki so imeli ekskluzivne pravice v dejavnosti dobave zemeljskega plina. Evropska unija je s sprejetjem treh zakonodajnih svežnjev želela vzpostaviti konkurenčen trg, do katerega bi imeli dostop vsi uporabniki. Direktive Evropske unije je Slovenija, z malo zamude, dokaj uspešno prenesla v slovenski pravni red. Leta 2014 je sprejela nov Energetski zakon /EZ-1/, v katerem je implementirala tretji zakonodajni sveženj in pravno uredila področje energetike v Sloveniji. Področje dobave in distribucije toplote s strani Evropske unije ni tako podrobno regulirano kot dobava ter distribucija zemeljskega plina. Razlog za to je v drugačni naravi dejavnosti distribucije in dobavi toplote, saj je le-ta vezana na manjša zaokrožena območja. Sistemska ureditev izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb s področja energetike na lokalni ravni je slaba. Kljub pozitivnim učinkom novega Energetskega zakona /EZ-1/ se pojavljajo težave s podzakonskimi (občinskimi) predpisi, ki posegajo bodisi v pravice uporabnikov in se jim nalaga dodatne obveznosti, bodisi v pravice izvajalcev in se jim nalagajo prekomerne obveznosti. Pri morebitnem prenosu pristojnosti na drugo, višjo raven največ težav predstavlja lastništvo gospodarske javne infrastrukture in prenos izvajalcev gospodarske javne službe na drugo raven. Kljub vsem pravnim, tehničnim, ekonomskim, administrativnim in drugim oviram se ugotavlja, da bi bilo dejavnost distribucije zemeljskega plina smiselno prenesti na višjo raven, medtem ko dejavnost distribucije toplote in drugih energetskih plinov ni primerna za prenos na državo ali drugo višjo raven. Razlog je v naravnih značilnostih dejavnosti distribucije toplote, ki je vezana na manjše zaokroženo območje, ki v večini primerov ne presega meja občine. Prav tako je iz analize pravne urejenosti izvajanja distribucije zemeljskega plina na občinski ravni mogoče ugotoviti, da občine ne sledijo v celoti slovenski in evropski zakonodaji, sistemska urejenost gospodarskih javnih služb po občinah je različna in v določenih občinah neustrezna oziroma nezakonita. Še slabše je urejeno področje distribucije toplote in drugih energetskih plinov v vseh občinah, vendar je narava izvajanja gospodarske javne službe takšna, da prenos izvajanja na višjo raven ne bi bil sprejemljiv. Na področju distribucije toplote bi bilo to dejavnost nujno potrebno pravno urediti in poenotiti na občinski ravni.
Keywords: lokalne gospodarske javne službe, lokalna skupnost, energetika, distribucija zemeljskega plina, distribucija toplote, gospodarska javna infrastruktura, izvajalci gospodarskih javnih služb
Published: 18.11.2016; Views: 984; Downloads: 88
.pdf Full text (1,23 MB)

7.
PRAVNA UREDITEV PRISTANIŠKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V SLOVENIJI
Siniša Vuković, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja pravno ureditev pristaniških gospodarskih javnih služb. Javne službe se v Sloveniji omenjajo predvsem v zadnjem času, saj je tudi zakonodaja s tega področja bila sprejeta šele pred kratkim. Če pogledamo zakonodajo o javnem zasebnem partnerstvu, ugotovimo, da je ta bila sprejeta šele pred osmimi leti, medtem ko je bila krovna zakonodaja o delovanjih gospodarskih služb sprejeta po osamosvojitvi Slovenije leta 1993. Javne službe v državi opravljajo naloge splošnega interesa, kamor uvrščamo komunalne storitve, upravljanje z železnico, vodovodi, plinovodi, električno energijo itd. Bistvo tega je, da uporabniki javnih površin, s katerimi upravljajo javne službe, ne plačujejo neposredno njene uporabe, ampak se financirajo z različnimi dajatvami, taksami, iz občinskega in državnega proračuna. Za delovanje gospodarskih javnih služb je pomembna pravna ureditev, zato sem v diplomskem delu poskušal predstaviti temeljne akte, ki se nanašajo na gospodarske javne službe, lokalno samoupravo in njihovo financiranje.
Keywords: pristaniške gospodarske javne službe, koncesija, pravna ureditev, Slovenija, Hrvaška
Published: 19.09.2016; Views: 552; Downloads: 70
.pdf Full text (375,88 KB)

8.
UPRAVLJANJE IN VODENJE PODJETIJ NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO MED GOSPODARSKO JAVNO SLUŽBO IN PROSTIM TRGOM, S POUDARKOM NA ENERGETSKEM POGODBENIŠTVU
Luka Martin Tomažič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pravne vidike upravljanja in vodenja podjetij, ki poslujejo na trgu z električno energijo. Pri tem se opredeljujemo tako do problematike, ki zadeva podjetja, ki v predmetni panogi opravljajo dejavnost gospodarske javne službe, kot tudi problematike, ki je relevantna za podjetja, ki delujejo na dobavnem delu trga, ki je liberaliziran. Pri tem raziskujemo tri sklope vprašanj, in sicer najprej problematiko, ki je povezana z opravljanjem gospodarske javne službe in posledice, ki jih ima tovrstna ureditev za upravljanje in vodenje podjetij, tako v smislu zagotavljanja skladnosti poslovanja, kot tudi v kontekstu financiranja gospodarskih javnih služb v energetiki. Pri tem smo prvenstveno predstavili relevantno teorijo in normativni okvir, v katerem delujejo gospodarske javne službe nasploh, nato pa podrobneje analiziramo pravne vidike poslovanja javnih gospodarskih služb v elektroenergetskem sektorju. V drugem delu se posvečamo razrešitvi odprtega doktrinarnega vprašanja, ki se nanaša na samo naravo električne energije v normativnem smislu, upoštevaje proces liberalizacije dobavnega in proizvodnega trga. Električna energija je namreč skozi navedeni proces postala tržno blago, zaradi zagotavljanja dostopa do omrežja pa se zdi, da so še zmerom prisotni posamezni elementi javnih dobrin. V tretjem delu se osredotočamo na raziskavo pogodbenih tipov po Energetskem zakonu (EZ-1) in vpliv, ki ga ima energetsko pogodbeništvo na upravljanje in vodenje podjetij, ki poslujejo na trgu z električno energijo. Pri vstopanju v pogodbene odnose bo namreč zakoniti zastopnik podjetja primoran izkazati razumevanje velikega števila izjemno specifičnih pogodbenih tipov, ki z nominatnimi kontrakti, kot jih opredeljuje Obligacijski zakonik (OZ) pogosto nimajo veliko skupnega. Magistrsko delo smo zaključili s predstavitvijo dognanj predmetne raziskave, pri čemer smo nakazali tudi potencial za nadaljnje raziskave, ki so povezane s pravnimi vidiki upravljanja in vodenja podjetij v panogi energetike.
Keywords: energetsko pogodbeništvo, gospodarske javne službe, električna energija, skladnost poslovanja, energetska zakonodaja
Published: 15.06.2016; Views: 1399; Downloads: 171
.pdf Full text (1002,46 KB)

9.
OBLIKOVANJE CEN GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB - PRIMER OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI X
Tanja Bregant, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili in analizirali področje oblikovanja cen gospodarskih javnih služb ter se osredotočili na ceno oskrbe s pitno vodo. Na oblikovanje cene oskrbe s pitno vodo ima velik vpliv zakonodaja, saj z uredbo podaja smernice po katerih občine oblikujejo tržno ceno vode. Na višino cene pa vpliva množica dejavnikov, ki so med seboj prepleteni. V empiričnem delu smo poiskali tiste kazalnike, na osnovi katerih bi lahko določali primerljive občine in s tem primerjali njihove cene oskrbe s pitno vodo. Ob preučevanju občine X in njenem oblikovanju predračunske cene storitve oskrbe s pitno vodo, smo se posvetili vodarini in prišli do spoznanja, da največji delež v izračunu vodarine predstavljajo neposredni stroški dela ter stroški električne energije.
Keywords: gospodarske javne službe, oskrba s pitno vodo, vodarina
Published: 10.06.2016; Views: 663; Downloads: 83
.pdf Full text (1,32 MB)

10.
UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE JAVNIH GOSPODARSKIH SLUŽB V LOKALNIH SKUPNOSTIH
Katja Simonič, 2015, master's thesis

Abstract: Javne gospodarske službe na lokalni ravni, ki jih v Republiki Sloveniji ureja Zakon o javnih gospodarskih službah, so izredno pomembne. Njihova najpomembnejša naloga je zagotavljanje javnih dobrin ter zadovoljevanje potreb lokalnih prebivalcev, torej je njihovo delovanje pomembno za vsakega človeka. V Sloveniji imajo nadzor nad lokalnimi javnimi gospodarskimi službami njihovi ustanovitelji, tj. lokalne skupnosti. V nalogi smo obravnavali, v kolikšni meri ter na kakšen način občine nadzorujejo gospodarske javne službe. Spoznali smo tudi, s kakšnimi viri se te službe financirajo. Dve najpogostejši obliki gospodarske javne službe v Sloveniji sta javno podjetje in podelitev koncesije. Na področju javnih naročil se morajo zakoni usklajevati z direktivami EU. Ugotovili smo, da se z vsako posodobitvijo zakonodaje o javnem naročanju konkurenca v javnem sektorju vse bolj zagotavlja. Uvedba javnih naročil pozitivno vpliva tako na gospodarsko rast kot na tržno konkurenco. Obravnavali smo tudi javni holding, ki ga lokalna skupnost lahko ustanovi za področje več gospodarskih javnih služb zaradi njihovega racionalnejšega in gospodarnejšega poslovanja. Na primeru Javnega holdinga Ljubljana smo ugotovili, da je racionalizacija poslovanja v holdingu resnično zmanjšala stroške poslovanja, še zlasti stroške dela.
Keywords: javne gospodarske službe, lokalna skupnost, financiranje, javna naročila, javni holding
Published: 28.08.2015; Views: 1331; Downloads: 243
.pdf Full text (544,96 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica