1. Odziv fiskalne politike na pandemijo COVID-19 v izbranih državahŽiga Beranič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Keywords: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 779; Downloads: 101
 Full text (2,15 MB) |
2. Javne finance v Republiki Severni MakedonijiGoran Projkov, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ključni dejavnik za gospodarsko delovanje in razvoj vsake države predstavlja uspešno upravljanje njenih javnih financ. Te zajemajo različne aktivnosti, kot so zbiranje javnofinančnih sredstev, prerazdeljevanje ter poraba javnofinančnih sredstev z namenom zagotavljanja večje gospodarske rasti in s tem zagotavljanja višje kakovosti življenja njenih prebivalcev. Za uspešno upravljanje javnih financ se trudi tudi Republika Severna Makedonija (RSM). Namen diplomskega projekta je predstaviti položaj javnih financ v RSM pred globalno gospodarsko in finančno krizo leta 2008, stanje v letih krize in položaj javnih financ danes, predstaviti še posebej davčni sistem RSM ter orisati reformne procese na tem področju.
V diplomskem projektu smo si zastavili eno hipotezo, in sicer da je davčni sistem RSM primerljiv z razvitimi državami. Z raziskovanjem smo postavljeno hipotezo ovrgli, saj se je izpostavilo, da ima RSM precej nizke davčne stopnje v primerjavi z državami EU, kjer so davčne stopnje zelo visoke in so za državo v razvoju, kot je RSM, težko dosegljive. Drugi dokaz so poročila mednarodnih organizacij, iz katerih razberemo, da je RSM delno pripravljena na področju obdavčenja in da ne izpolnjuje pogojev, ki naj bi jih razvit sodobni davčni sistem izpolnjeval. RSM se vse od leta 2007 srečuje tudi s težavo naraščanja javnega dolga. Naraščanje dolga je posledica dveh kriz, prve v letu 2008 in trenutne svetovne zdravstvene krize, povezane s koronavirusom.
Keywords: javne finance, Republika Severna Makedonija, davčni sistem
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1105; Downloads: 95
Full text (871,91 KB) |
3. Problem staranja prebivalstva in njegov učinek na trg dela v SlovenijiŽarko Bratić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Demografski proces staranja prebivalstva je aktualen pojav, kako v Sloveniji, tako tudi v celotni Evropi, ki neposredno vpliva na gospodarski razvoj Republike Slovenije. Ti vplivi staranja prebivalstva se izražajo v številu prijahajočih generacij na trg dela, številu delovno neaktivnega oziroma vzdrževanega prebivalstva ter stopnjo delovne aktivnosti prebivalstva v celoti, kakor tudi delovni aktivnosti starejšega prebivalstva. Staranje prebivalstva ustvarja neravnovesje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojencem, ki so vzdrževani iz javnih fondov. Hkrati se povečujejo tudi izdatki za zdravstvo, socijalno varstvo in upokojnine, kar posledično zvišuje delež javnih financ ki so namenjene starejšemu prebivalstvu. Naša predpostavka je da demografski pojav staranja prebivalstva ima negativen vpliv na gospodarski razvoj Slovenije. V tem diplomskem projektu bomo analizirali vplive demografskih sprememb na trg dela in javne finance. Hrkati bomo podali morebitne rešitve tega problema, na osnovi primerov iz drugih držav, ki so prevzele potrebne ukrepe za izboljšanje situacije na trgu dela. Na osnovi tega bomo ugotovili, kakšne spremembe je potrebno narediti, da se trg dela, ter zakonodaja v Sloveniji, prilagodi trenutni ter prijajajoči demografiji države.
Keywords: staranje prebivalstva, trg dela, javne finance, Slovenija
Published in DKUM: 06.12.2019; Views: 1396; Downloads: 246
Full text (727,84 KB) |
4. Ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb v svetuAnja Bratkovič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Demografija je znanstvena disciplina, ki proučuje gibanje, strukturo in porazdelitev prebivalstva. Tesno je povezana z ekonomijo, saj so raziskovalci ugotovili številne korelacije med različnimi področji obeh ved. Projekcije prebivalstva v določenem opazovanem obdobju kažejo na številne demografske spremembe v svetu. Pomemben trend teh sprememb je staranje prebivalstva oz. sočasno upadanje števila rojstev in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. V starostni piramidi je ta trend viden kot oženje spodnjega in širjenje gornjega dela piramide. V manj razvitih državah pa se trend naraščanja rojstev večinoma nadaljuje. Pomemben trend aktualnih demografskih sprememb v svetu so tudi intenzivnejše mednarodne migracije, ki pomembno vplivajo na spremembe na trgu dela, na gospodarsko rast in javne finance. V diplomskem projektu obravnavamo dejavnike ter ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb. V empiričnem delu raziskave primerjamo demografske vidike v razvitih ter manj razvitih državah. Analiziramo tudi trende demografskih sprememb v Nemčiji kot izbrani državi Evropske unije in v Turčiji kot izbrani državi nečlanici Evropske unije.
Keywords: demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, javne finance, Nemčija, Turčija
Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 2081; Downloads: 294
Full text (1,25 MB) |
5. ANALIZA IN PROBLEMATIKA ZADOLŽEVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJIŠpela Justin, 2016, master's thesis Abstract: Avtonomna lokalna samouprava za svoje delovanje potrebuje zadostne finančne vire. To pomeni, da morajo biti ti sorazmerni z nalogami lokalnih skupnosti ter jim omogočati skladen razvoj. Razvoj dosegajo lokalne skupnosti z investicijsko dejavnostjo oz. z razvojnimi projekti. Magistrsko delo se osredotoča na enega od virov financiranja občinskega razvoja, na zadolževanje. Slovenska zakonodaja določa, da smejo občine, skladno z v Evropi uveljavljenim načelom zlatega fiskalnega pravila na lokalni ravni, z zadolževanjem financirati le svoje investicije, ne pa tekočih odhodkov, kar pomeni, da se celotna zadolžitev občin odrazi v njihovem investiranju in s tem ugodno vpliva na makroekonomske kazalce države. Država dolžniško financira primanjkljaj prihodkov v svojih bilancah. To je tudi bistvena razlika med zadolževanjem slovenskih občin in države.
V magistrskem delu je prikazan sistem zadolževanja slovenskih občin in države. Nato so prikazane omejitve zadolževanja in razpoložljivost dolžniških inštrumentov lokalne ravni doma in v nekaterih drugih državah. Obravnavana je aktualna slovenska problematika padanja občinskih prihodkov za financiranje izvirnih nalog v zadnjem času, ob tem, da se pristojnosti občin ne zmanjšujejo. Sistemsko padanje prihodkov povečuje potrebo po zadolževanju občin z namenom financiranja razvojnih projektov in s tem zagotavljanja skladnega razvoja. Zato se zastavlja vprašanje, ali so omejitve zadolževanja ovira za doseganje skladnega razvoja lokalne ravni, česar pa z raziskavo v empiričnem delu nismo mogli potrditi. Dejstvo je, da so občine skupaj v letih od 2011 do 2014, s precej manjšimi proračuni od države, financirale investicije približno enake vrednosti kot država. Zato je izjemno pomembno, da lokalne oblasti razpolagajo z ustreznimi resursi za nujno investiranje lokalne ravni, kar pa je odvisno od razvitosti lokalnih finančnih trgov in s tem razpoložljivosti različnih oblik zadolževanja ter od zakonodajnega okvira, ki ureja zadolževanje lokalne samouprave.
Zadolženost lokalne ravne je konec leta 2014 predstavljala 2,6 % celotnega javnega dolga, medtem ko je zadolženost centralne ravni predstavljala 97,4 % javnega dolga. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je zadolženost slovenskih občin v primerjavi z zadolževanjem države neproblematična z vidika celotne zadolženosti, kar smo na osnovi analize treh kazalnikov potrdili. Država nadzoruje in omejuje zadolževanje občin, saj je njena naloga, da skrbi za javnofinančno stabilnost na makroekonomski ravni. Vendar pa je smiselno, da imajo občine dostop do zadostnih in raznolikih dolžniških virov za financiranje svojih razvojnih projektov, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja ljudi ter ugodno vplivajo na zaposlenost in gospodarsko rast in hkrati pomenijo tudi razvoj države.
Keywords: Slovenija, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, javne finance, financiranje občin, zadolževanje občin, zadolževanje države
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 2070; Downloads: 227
Full text (2,05 MB) |
6. Nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeveŠpela Hančič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Občina je temelj lokalne samoupravne skupnosti. O lokalni samoupravi govorimo,
kadar prebivalci lokalne skupnosti upravljajo lokalne zadeve na podlagi posebnega
pravnega poloţaja, ki ga lokalni samoupravi podeli drţava z zakonom ali celo kar z
Ustavo (Kaučič in Grad, 2003). Deluje kot samostojna gospodarska enota z lastnim
premoţenjem, lokalne zadeve javnega pomena pa financira iz lastnih virov, sredstev
drţave in zadolţevanja. Vsi prihodki in izdatki porabe občine morajo biti zajeti v
proračunu občine (Zakona o lokalni samoupravi, 2007: 57. člen).
Ko se govori o javnih sredstvih oz. javni finančni porabi občine, se pojavi potreba po
nadzoru. Nadzor nad javno porabo v občini je pregledovanje, spremljanje poteka ali
razvoja porabe proračunskih sredstev. Občina mora z javnimi sredstvi ravnati
zakonito, učinkovito in gospodarno, ter tako zagotavljati kvalitetne javne dobrine
svojim prebivalcem. Nadzor v demokratičnih drţavah je zagotovljen tako na drţavni
kot na lokalni ravni s strani drţave. Vsebina in vrste nadzora so urejene z različnimi
zakonskimi in podzakonskimi akti ter institucijami, ki so odgovorne za samo izvajanje
nadzora. Z ustreznimi sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občin, se
preprečujejo prekoračitve omejitev pooblastil, katera so določena z Ustavo RS (1991)
in zakoni, poleg tega pa zagotavljajo ravnovesje med interesi javnosti, občine in tudi
individualnimi pravicami.
Diplomsko delo podrobno opisuje nadzor nad finančnim poslovanjem občin oziroma
nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev. Za ustrezno vzpostavitev
ustreznega sistema finančnega poslovanja občine, notranje kontrole in revizije, mora
poskrbeti ţupan, s tem da organizira notranje revidiranje. Najvišji organ nadzora
javne porabe v občini je nadzorni odbor. Le-ta opravlja nadzor nad razpolaganjem z
občinskim premoţenjem, ter preverja namene in smotrnost porabe proračunskih
sredstev. Delo nadzornega odbora je tudi nadzor nad finančnim poslovanjem drugih
uporabnikov proračunskih sredstev (ZLS, 2007: 32. člen).
Drugi zelo pomembni organi nadzora pa so Računsko sodišče Republike Slovenije,
Ministrstvo za finance in institucije Evropske unije.
Po proučevanju dosedanjih statističnih in javno dostopnih podatkov ter strokovne
literature smo ugotovili, da notranji nadzor lokalnih skupnosti največkrat nima
6
zavedanja, da gre pri porabi proračunskih sredstev za javno dobro in da za
ugotovljene oz. dokazane nepravilnosti ne obstojajo nikakršne sankcije.
Keywords: lokalne samouprave, občine, proračunska sredstva, javne finance, finančni nadzor, računsko sodišče, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.12.2016; Views: 1867; Downloads: 175
Full text (974,33 KB) |
7. OBRAVNAVA POSLOVNEGA PROCESA JAVNEGA NAROČANJA PO NOVEM ZAKONUMartin Jovanović, 2016, undergraduate thesis Abstract: Poznavanje poslovnih procesov je za delovanje podjetja zelo pomembno. S poznavanjem poslovnih procesov lahko podjetje izvede spremembe, ki izboljšajo poslovanje podjetja in pomagajo da podjetje deluje učinkoviteje. Uporaba teorije managementa se vse pogosteje uporablja tudi pri analiziranju procesov v javni upravi. Teorijo managementa bomo uporabili za obravnavo poslovnega procesa javnih naročil po novem zakonu
V teoretičnem delu diplomske naloge bomo spoznali osnovno teorijo managementa, ki nam bo pomagala razumeti poslovne procese. Prav tako pa bomo spoznali delovanje javnih institucij in spoznali teoretično osnovo za poznavanje javnih naročil.
V praktičnem delu diplomske naloge bomo analizirali proces javnega naročanja po novem zakonu. Za bolje razumevanje bomo prikazali grafični prikaz procesa in ga analizirali. Ob koncu praktičnega dela bomo predstavili še nekatere predloge, kako bi izboljšali učinkovitost procesa.
V uvodu diplomske naloge smo si postavili raziskovalno vprašanje, ki pravi ali je možno racionalizirati proces javnega naročanja tako, da celoten postopek ne bi bil tako dolgotrajen in bi omogočal hitrejše izvajanje projektov? S analizo poslovnega procesa, ki poteka po odprtem postopku smo ugotovili, da se za sam proces lahko naredijo določeni popravki, ki bi izboljšali trajanje postopka in ki bi omogočili večjo vpetost ponudnikov pri sodelovanju v javnih naročilih.
Keywords: Poslovni procesi, javne finance, javno naročanje
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 1939; Downloads: 166
Full text (977,24 KB) |
8. Pomen in dejavniki učinkovite izterjave davčnih dolgovTomaž Lešnik, Davorin Kračun, Timotej Jagrič, 2013, original scientific article Abstract: V prispevku obravnavamo problematiko pobiranja davčnih dolgov, pri čemer se osredotočamo na pomen učinkovitosti davčne izterjave v širšem kontekstu realizacije javnofinančnih prihodkov in na dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izterjave. V empiričnem delu prispevka je testiran preprost ekonometrični model, s katerim na primeru Slovenije ugotavljamo pomen učinkovite davčne izterjave v povezavi s pobiranjem javnofinančnih prihodkov. Rezultati modela pokažejo, da na pobrane prihodke kot odvisno spremenljivko vpliva makroekonomsko okolje, pobrani prihodki iz preteklega obdobja, kot statistično značilen pa se prav tako izkaže delež izterjanega dolga v terjanem dolgu. V razpravi izpostavljamo dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izvršbe.
Keywords: davki, izterjava, dolgovi, javne finance, prihodek
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1736; Downloads: 65
 Link to full text |
9. Pristojnosti in naloge slovenskih občin : (s pregledom splošnih in posamičnih aktov ter aktov poslovanja občine)Boštjan Brezovnik, 2014, professional monograph Keywords: lokalna samouprava, občine, zakonodaja, državni akti, pravosodje, upravno pravo, gospodarskopravna ureditev, javne finance, gospodarske dejavnosti, župani, občinski svet, Slovenija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2167; Downloads: 121
Link to full text |
10. Pristojnosti in naloge slovenskih občin : (s pregledom splošnih in posamičnih aktov ter aktov poslovanja občine)Boštjan Brezovnik, 2015, professional monograph Keywords: lokalna samouprava, občine, zakonodaja, državni akti, pravosodje, upravno pravo, gospodarskopravna ureditev, javne finance, gospodarske dejavnosti, župani, občinski svet, Slovenija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1712; Downloads: 57
Link to full text |
