Search the digital library catalog

Abstract: Glasbeno izobraževanje v Republiki Sloveniji urejajo Zakon o glasbenih šolah, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o zavodih. V Republiki Sloveniji je glasbeno izobraževanje prostovoljno in se izvaja v javnih ter zasebnih glasbenih šolah, ki imajo praviloma statusno obliko zavodov. Vpisane so v sodni register in v centralni razvid Ministrstva za izobraževanje znanost in šport. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v razvid vpisanih 68 izvajalcev javno veljavnih programov. Z diplomskim delom želim predstaviti pravno ureditev javnih in zasebnih glasbenih šol v Republiki Sloveniji. Podrobneje sem analizirala organizacijo, pogoje za ustanovitev glasbenih šol, financiranje, programsko usmerjenost glasbenih šol, nadzor in zaposlovanje. Obdelala sem tudi statistične podatke po posameznih segmentih. V diplomskem delu se podrobneje posvečam delitvi zasebnih glasbenih šol na zasebne šole s koncesijo in zasebne šole brez koncesije ter delitvi zasebnih šol glede na javno veljavni program, ki ga izvajajo. Namen diplomskega dela je bilo pripraviti priročnik z navodili za ustanovitev zasebne glasbene šole. Opisani so zakonsko določeni pogoji in postopek ustanovitve. Javni glasbeni sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji poteka vzporedno z osnovnošolskim izobraževanjem in je pretežno financiran s strani države in lokalnih skupnosti. Podoben sistem imajo države vzhodne Evrope, zato sem del diplomskega dela namenila tudi glasbeno izobraževalnim sistemom držav zahodne in severne Evrope.
Keywords: Javne glasbene šole, zasebne glasbene šole, zavod, negospodarske dejavnosti, javna mreža glasbenih šol, javno veljavni programi glasbenih šol, koncesija, zasebne šole s koncesijo, zasebne šole brez koncesije, nadomestne glasbene šole, alternativne glasbene šole.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 3434; Downloads: 500
Full text (1,30 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji. V začetnem delu najprej opredelimo pojme dvojezičnosti, večjezičnosti, zgodnje simultane in konsekutivne dvojezičnosti, dvojezičnost neke družbe ter obravnava probleme, povezane z večjezično vzgojo v določenem okolju. V nadaljevanju se osredotočamo na možnosti pridobivanja drugega jezika v kontekstu javnih in zasebnih vrtcev in šol, v mednarodnih šolah in v okviru manjšinskega izobraževanja. Posebej na področju javnih in zasebnih šol gre za izobraževanje, kjer se vedno bolj uveljavlja poučevanje po metodi CLIL-a. Ta metoda se nanaša na pouk učnega predmeta preko jezika, vendar je zelo pomembna za pridobivanje drugega jezika. V tem sklopu se tematika navezuje na usmeritev Evropske unije, katere cilj je, da bi posamezniki ob maternegm jeziku obvladali še dva tuja jezika. Gre za usmeritev, ki v globaliziranem svetu pridobiva na pomenu. V okviru mednarodnih šol gre v osnovi za pouk v jeziku, ki se razlikuje od uradnega jezika posamezne države, prav to pa omogoča individualno dvojezičnost. Omejitve se v tem primeru kažejo v lokaciji teh šol, saj so večinoma prisotne zgolj v glavnih mestih posameznih držav in so dostopne zgolj premožnemu delu prebivalstva. Ker je manjšinsko šolstvo regionalno omejeno, se večina nadaljnih možnosti za pridobivanje drugega jezika zarisuje znotraj javnega šolstva obeh držav.
Keywords: dvojezičnost, pridobivanje drugega jezika, Avstrija, Slovenija, CLIL, nemščina, javne šole, zasebne šole, mednarodne šole, manjšinsko šolstvo, javni vrtci, zasebni vrtci
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1329; Downloads: 102
Full text (1,43 MB)

Abstract: V pričujočem diplomskem delu sem prikazala in utemeljila, zakaj in na kakšen način je mladinska problemska literatura lahko v pomoč pri spodbujanju moralnega razvoja, razvoja vrednot in avtonomnega kritičnega mišljenja pri otrocih in mladostnikih. V teoretičnih izhodiščih sem predstavila vzgojo v javni šoli in temeljne vrednote javne šole, ki izhajajo iz Splošne deklaracije človekovih pravic. Iz klasifikacije vrednot po Janeku Musku sem poudarila socialne in societalne vrednote ter poiskala vzporednice med vrednotami javne šole in etično komponento mladinske problemske literature, katere značilnosti sem predstavila z vidika različnih strokovnjakov s tega področja. Teme, načini branja in etična komponenta v mnogih delih mladinske problemske literature potrjujejo elemente medkulturnosti, strpnosti in razumevanja drugačnosti, obenem pa avtorji v teh delih velikokrat opozarjajo na pomanjkanje tradicionalnih vrednot v domačem okolju. Problematiko socialnih in societalnih vrednot sem potem analizirala na podlagi lastnih izbranih književnih del. V praktičnem delu sem na podlagi istih izbranih del v treh razredih izvedla debatno uro in razdelila anketni vprašalnik, da bi preverila, v kolikšni meri se ugotovitve iz teoretičnih izhodišč potrjujejo v praksi. Rezultati so potrdili, da je model uporaben pri spodbujanju razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature, obenem pa je zaradi opredeljevanja in kritične presoje učencem v pomoč pri oblikovanju avtonomne osebnosti.
Keywords: spodbujanje moralnega razvoja, temeljne vrednote javne šole, socialne in societalne vrednote, mladinska problemska literatura
Published in DKUM: 19.07.2016; Views: 1877; Downloads: 249
Full text (1,31 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Primerjalna analiza izdelave kolesarskega izpita med podeželskimi in mestnimi šolami v severovzhodnem delu Slovenije je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obsega varno prečkanje ceste, proceduro kolesarskega izpita; od teoretičnega, praktičnega vse do usposabljanja na javnih prometnih površinah, akcije prometne varnosti, varnega kolesa, psihološke osnove prometne varnosti ter prometne varnosti v očeh otrok. V empiričnem delu je predstavljena raziskava učencev petih razredov, ki opravljajo kolesarski izpit. V njej nas predvsem zanima, kateri učenci so bolj pripravljeni na varno vožnjo s kolesom v prometu, kdo izmed njih se bolj srečuje s konkretnimi prometnimi situacijami ter kje so bolj urejene kolesarske steze. S pomočjo raziskave se je ugotovilo, da obstajajo razlike med mestnimi in podeželskimi šolami pri opravljanju kolesarskega izpita. Tako je v mestu gostejši promet, več semaforiziranih križišč, urejene so kolesarske steze. Tega na podeželju oz. na vasi ni ali pa je le v manjši meri. Učenci iz mestnih šol so bolj pripravljeni na vožnjo po javnih prometnih površinah kot podeželski otroci. Razlika se kaže tudi v samem teoretičnem delu kolesarskega izpita, saj je za mestne učence nekoliko zahtevnejši kot za podeželske; zajema namreč 21 vprašanj, pri katerih sta zadnji dve vezani na križišča.
Keywords: kolesarski izpit, mestne šole, podeželske šole, javne prometne površine, učenci, akcije prometne varnosti.
Published in DKUM: 11.10.2012; Views: 1877; Downloads: 163
Full text (2,43 MB)

Abstract: Teoretično lahko avtonomijo pojmujemo na več načinov, vendar bi v praksi morala biti avtonomija izhodišče koncepta šole. Če šola nima avtonomije, je njeno delo ovirano. Vendar pa je avtonomija šole odvisna tako od avtonomije učiteljev kot tudi od avtonomije učencev. Te tri avtonomije so med seboj nerazdružljivo povezane. Sistem je naravnan tako, da določa posamezne cilje, ki jih tako učitelji kot učenci morajo doseči za kvaliteten vzgojno izobraževalni proces, obenem pa jim dopušča proste roke, da v sistem vključijo svoje znanje in strokovno usposobljenost in s tem naredijo sistem bolj oseben in privlačen za vse udeležence. Za razvoj avtonomije šole je smiselno in spodbudno, da imajo tako učitelji kot učenci svoj del avtonomije, da jo uresničujejo, saj s tem kažejo svojo odgovornost do sistema. V empirični raziskavi so sodelovali učitelji in dijaki tako zasebnih kot javnih srednjih šol. Vprašanja v raziskavi se nanašajo na strokovno avtonomijo učiteljev na različnih področjih in na avtonomijo dijakov; le kolikšna ta je ter kje in kako jo lahko uporabijo. Dokaj veliko število učiteljev se čuti strokovno usposobljene in avtonomne, medtem ko bi dijaki zase hoteli imeti še več avtonomije.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: avtonomija učiteljev in učencev, avtonomija v Evropi, zasebne in javne srednje šole, strokovna avtonomija učiteljev.
Published in DKUM: 23.12.2009; Views: 3710; Downloads: 565
Full text (608,39 KB)