| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodo
Barbara Kitak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo? Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Keywords: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Published: 24.09.2018; Views: 703; Downloads: 107
.pdf Full text (696,61 KB)

2.
Skrb za zapuščene živali v občinah
Vesna Mihovilovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zapuščenim živalim se mora zagotoviti pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, zavetišče pa je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja, kot gospodarska javna služba. Če je neka dejavnost potrebna za normalno delovanje družbe in je zato ni mogoče prepustiti zasebnemu sektorju v upravljanje, se jo podredi javnopravnemu režimu javne službe, ki je v organizaciji države ali lokalne skupnosti. Javne službe delimo na negospodarske in gospodarske, slednje se lahko zagotavlja v različnih oblikah: režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, s podeljevanje koncesij. Koncesija je neke vrste pooblastilo, ki ga po predpisanem postopku in obliki, podeli država ali lokalna skupnost osebi civilnega prava, torej opravljanje neke dejavnosti se prenese v zasebno sfero, ampak ostaja pod nadzorstvom javne oblasti. Koncesija je tudi najbolj pogosta oblika izvajanja gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču, ki se je poslužujejo Slovenske občine. Zakon o gospodarskih javnih službah točno določa po kakšnem postopku morajo izbrati koncesionarja. Prvo sprejmejo odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe, sledi koncesijski akt na podlagi katerega se objavi javni razpis, nato se o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo ter z njim sklene koncesijsko pogodbo. Občina Škofja Loka v tem delu ni spoštovala zakonodaje, kljub temu da ima sklenjeni pogodbi z dvema zavetiščema za oskrbo mačk in psov na njenem območju, pa za to ni sprejela ustrezne pravne podlage in opravila izbire izvajalca na podlagi javnega razpisa. Seveda pa ni osamljen primer, velik odstotek občin po Sloveniji skrbi za zapuščene živali, nima urejene v skladu z zakonodajo. S tem, ko niso sprejele ustrezne pravne podlage in objavile javnega razpisa, kršijo načelo ustavnosti in zakonitosti ter prepovedi diskriminacije - zagotovitev enakih možnosti za vse potencialne prijavitelje, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zavetišča za zapuščene živali.
Keywords: zapuščene živali, zavetišče, občina, gospodarska javna služba, koncesija, koncesijski akt, koncesijska pogodba, javni razpis
Published: 21.09.2018; Views: 771; Downloads: 126
.pdf Full text (905,08 KB)

3.
Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje
Manca Raušl, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi. Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda. V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Keywords: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Published: 21.09.2018; Views: 452; Downloads: 56
.pdf Full text (420,62 KB)

4.
Elektronsko poslovanje komunalnih podjetij
Simon Pernovšek, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Magistrsko delo opisuje problem uporabnikovega dostopa do informacij. Za izboljšanje komunikacije med komunalnim podjetjem in uporabnikom bi bilo smotrno uvesti dodatne komunikacijske kanale, ki uporabnikom ponujajo vpogled v uporabniške podatke in podajajo odgovore na vprašanja. Za čim bolj avtomatizirano posredovanje informacij, morajo komunalna podjetja dvigniti kakovost logistične podpore in s tem kvaliteto njihovih storitev. Uporabniki komunalnih storitev smo pri dostopu do podatkov časovno omejeni, saj ima komunalno podjetje določene uradne ure. V času uradnih ur smo lahko odsotni, zato se moramo s komunalnim podjetjem uskladiti, da bi prišli do želenih informacij ob pravem času in na pravem mestu. Vožnja do komunalnega podjetja je za zaposlene v drugih regijah okoljsko in časovno zamudna. Rešitev vidimo predvsem v načinih, ki bi uporabniku omogočala dostop do informacij in rešitev aktivnosti kjerkoli in kadarkoli. Z uvedbo spletnih portalov ima uporabnik možnost dostopa do informacij zgolj z dostopom do spleta in uporabniškimi podatki. Uporabnik lahko nemoteno uredi aktivnosti tudi ko komunalno podjetje nima uradnih ur. V magistrskem delu predstavljamo infrastrukturo in različne tehnologije, ki so vir informacij in jih spletni portal distribuira uporabniku. Z uvedbo takšnih tehnologij se digitalizirajo tudi delovni procesi in nadzor nad delom znotraj komunalnega podjetja. Nove tehnologije se razvijajo vsak dan, zato je uvedba takšnih tehnologij postala nujna.
Keywords: komunalno podjetje, gospodarska javna služba, oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, spletni portal, elektronsko poslovanje, geografski informacijski sistem, e-račun
Published: 24.05.2018; Views: 540; Downloads: 71
.pdf Full text (8,77 MB)

5.
Model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih v sredni šoli "X"
Viktorija Salaj, 2017, master's thesis

Abstract: POVZETEK V magistrskem delu smo proučili stroške izobraževanja odraslih in sestavili model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih v srednji šoli. Srednja šola X je javni vzgojno-izobraževalni zavod in je ustanovljena za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Poleg javne službe opravlja tudi različne tržne dejavnosti. Področje izvajanja dejavnosti javnih služb in tržnih dejavnosti v srednjih šolah še zmeraj ostaja nedorečeno. Sestavili smo model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih in ga preizkusili na konkretnem primeru. Predstavili smo tudi problematiko ločevanja stroškov v javnem zavodu. Stroške v javnih zavodih je potrebno pravilno opredeliti in jih razporediti na dejavnosti, ki jih javni zavodi opravljajo. Ločeno spremljanje stroškov na dejavnosti v javnih zavodih omogoča nadzor nad porabo proračunskih sredstev in s tem ne prihaja do prelivanja sredstev za izvajanje javne službe v tržno dejavnost. Predpisi, ki urejajo poslovanje javnih zavodov, določajo, da se podatki o stroških, ki niso razvidni iz dokumentacije, ugotovijo na podlagi ustreznih sodil.
Keywords: javni zavod, javna služba, tržna dejavnost, srednješolski javni zavod na področju vzgoje in izobraževanja, model kalkuliranja.
Published: 18.10.2017; Views: 531; Downloads: 79
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice
Kristijan Roškarič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Prireditve privabijo veliko število obiskovalcev tako domačinov kot turistov. Uspešnost prireditev na turističnih destinacijah je zelo odvisna od varnosti, saj vemo, da se grožnje varnosti vedno odražajo v turizmu. V zaključnem delu z naslovom »Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« smo želeli proučiti organizacijo varovanja javne prireditve v Posavskem muzeju Brežice, kjer smo opravljali praktično usposabljanje v času študija. S proučitvijo elementov varnostnega načrta take prireditve pa dobiti odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu so prikazane splošne teoretične značilnosti turizma in varnosti v turizmu, kot jih pojmujejo različni avtorji. Drugi del obravnava varovanje javnih prireditev kot jih je normativno predpisala država. Predstavljeni so vsi zakonski in podzakonski akti, ki so podlaga za načrtovanje in izvedbo varovanja javnih prireditev. Zasebne družbe, prevzemajo od države vse več pooblastil in nalog varovanja. Varovanje v muzejih je zakonsko urejeno posebej z Zakonom o varovanju kulturne dediščine, ki pa prav tako kot velja za prireditve v muzejih. Z Uredbo o obveznem organiziranju varovanja, pa določil elemente varnostnega načrta. Muzeji načrtujejo varovanje zgradbe in razstavljene kulturne dediščine. Vsi vidiki varnosti, tudi varovanje prireditev v muzeju, so zajeti v krovnem načrtu varovanja. Da bi spoznali kompleksnost organiziranja in izvedbe varovanja prireditve v muzeju, je v naslednjem poglavju predstavljena javna prireditev »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice. Z analitičnim pristopom do varovanja prireditve v muzeju, smo določili elemente varovanja in elemente varnostnega načrta po naši zamisli, seveda ob upoštevanju zakonskih predpisov, programa prireditve in ugotovitev drugih avtorjev. Za potrditev raziskovalnih vprašanj v nalogi smo opravili raziskavo v obliki usmerjenega intervjuja, kjer smo na podlagi enakih vprašanj od direktorice muzeja in naključnega obiskovalca pridobili njihova mnenja o elementih varnostnega načrta in dobili odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Keywords: Turizem, varnost, javna zbiranja, javna prireditev, služba varovanja, dokumenti varovanja, ocena stopnje tveganja, program varovanja, fizični načrt varovanja, elementi varnosti, varovanje v muzeju varnost
Published: 18.09.2017; Views: 642; Downloads: 123
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
Pogrebna in pokopališka dejavnost v Mestni občini Koper
Nemanja Ilić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Mestna občina Koper je v okviru svojih pristojnosti pravno uredila pogrebno in pokopališko dejavnost na svojem območju z Odlokom o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu (Uradne objave, št. 6/97) ter Odlokom o pogrebni dejavnosti (Uradne objave, št. 20/02). Oba predpisa definirata pogrebno in pokopališko dejavnost kot lokalno gospodarsko javno službo. V obeh odlokih so tudi določene pravice in obveznosti izvajalcev oziroma upravljalcev in uporabnikov omenjenih gospodarskih javnih služb. Odlok o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu pravno ureja pokopališko dejavnost, katera obsega izvajanje načrtovanega razvoja ter urejanje in vzdrževanje pokopališč oziroma infrastrukture na pokopališčih, opuščanje pokopališč, vodenje in vzdrževanje pokopališkega katastra in oddajanje grobov v najem ter načine pokopov. Na drugi strani Odlok o pogrebni dejavnosti pravno ureja pogrebno dejavnost, ki obsega pripravo grobov, organizacijo pogrebov ter druge storitve v zvezi s pripravo pokojnikov za pokop, organizacijo pogrebnih svečanosti in prevoze pokojnikov. Navedena odloka sta bila sprejeta na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ v letu 2016. Na podlagi ZPPDej občinski predpisi izdani po ZPPDUP prenehajo veljati, torej tudi oba odloka Mestne občine Koper. Kljub temu, kar smo ravno kar povedali se oba odloka Mestne občine Koper, ki pravno urejata pogrebno in pokopališko dejavnost uporabljata naprej. Obveznost Mestne občine Koper je, da v predpisanem roku, ki ga določa ZPPDej, to pa je eno leto od uveljavitve novega zakona uskladi svoje predpise z novo zakonodajo. V primeru, da tega ne stori bodo občinski predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost neustavni in nezakoniti.
Keywords: pogrebna dejavnost, pokopališka dejavnost, Mestna občina Koper, gospodarska javna služba, pogreb, pokopališče.
Published: 16.08.2017; Views: 1021; Downloads: 97
.pdf Full text (212,90 KB)

8.
Neoliberalizem v visokem šolstvu - resničnost, ki ji asistira akademska skupnost
Marija Javornik Krečič, Marko Marinčič, 2014, original scientific article

Abstract: Prispevek govori o učinkih globalizacije in neoliberalnih politik v visokem šolstvu. Glede na paradigmatski preobrat v razumevanju družbene vloge splošnega izobraževanja in znanja na splošno se univerze, zlasti tiste, ki so oddaljene od centrov globalnega kapitala, kot raziskovalne ustanove spontano podrejajo interesom kratkoročnega dobička, kot izobraževalne ustanove pa se preobražajo v tovarne za produkcijo »uporabnega« znanja. Avtorja to ponazorita s primerom Univerze v Mariboru, ki se v svojih uradnih strategijah izrecno opredeljuje za podjetniški tip univerze, pri čemer skuša uničujoče učinke finančnih pritiskov promovirati kot razvojno priložnost. Težnja po fleksibilizaciji dela na univerzi delavce postavlja v čedalje bolj negotov položaj, kakovost študija pa vidno pada; vendar smo priča svojevrstnemu paradoksu: člani akademske skupnosti in študenti omenjenim procesom v čedalje večji meri dejavno asistirajo.
Keywords: neoliberalizem, akademsko podjetništvo, akademska skupnost, fleksibilizacija dela, javna služba, visoko šolstvo
Published: 01.08.2017; Views: 640; Downloads: 88
.pdf Full text (142,02 KB)
This document has many files! More...

9.
LEKARNIŠKA DEJAVNOST - JAVNA SLUŽBA ALI GOSPODARSKA DEJAVNOST
Tanja Bauer, 2016, master's thesis

Abstract: Lekarniško dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije in sicer kot javno službo in hkrati tudi kot tržno dejavnost. Javni zavodi sicer niso ustanovljeni za opravljanje gospodarske dejavnosti in pridobivanje dobička, temveč za opravljanje javne službe, vendar so lekarniški javni zavodi v tem pogledu posebni, saj ustvarjajo velike presežke, delujejo pretežno po tržnem principu in so celo družbeniki v gospodarskih družbah. Zakonski predpisi na tem področju so nejasni in pomanjkljivi. Zaradi tega se v lekarniški dejavnosti pojavljajo številna vprašanja. Problematična je razmejitev med javno službo in tržno (gospodarsko) dejavnostjo, zato ni čisto jasno, katera dejavnost, ki jo opravlja zavod, spada v okvir javne službe in katera pod tržno dejavnost. Razmejitev pa je pomembna, saj je od nje odvisen režim izvajanja dejavnosti in razpolaganja s presežkom. Nekateri lekarniški javni zavodi presežek, ki ga ustvarijo, uporabljajo za ustanavljanje gospodarskih družb. Vendar pa zaradi določb zakonskih predpisov, ki javnim zavodom prepovedujejo pridobivanje kapitalskih naložb, obstaja dilema o zakonitosti ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnih zavodov. Obstaja pa tudi vprašanje, ali takšno razmerje morda škodi poslovanju gospodarskih družb, glede na to, da javni zavodi delujejo po drugačnih netržnih principih, gospodarske družbe pa morajo biti konkurenčne na trgu. Zaradi tega nasprotja se postavlja tudi vprašanje, kako se razporeja presežek/dobiček, ki ga ustvarita javni zavod in gospodarska družba in ali se lahko razporedi v proračune občin ustanoviteljic zavoda. Pri obravnavi navedenih vprašanj naletimo na temeljno vprašanje, ali je zavod kot pravna oseba lastnik sredstev, ki jih uporablja za opravljanje dejavnosti ali pa so lastnice teh sredstev občine ustanoviteljice zavoda. S tem je povezano tudi vprašanje odgovornosti za obveznosti zavoda. Prav tako je v lekarniški dejavnosti različen položaj javnih zavodov in zasebnikov koncesionarjev, vprašanje pa je, kakšne so te razlike in kako vplivajo na izvajanje lekarniške dejavnosti. Morebitne rešitve navedenih vprašanj so že bile predlagane v okviru več predlogov zakonov, vendar ti še niso sprejeti. Opravljena je tudi primerjava ureditve lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Avstriji.
Keywords: lekarniška dejavnost, javna služba, javni sektor, javni zavod, tržna dejavnost, gospodarska dejavnost
Published: 26.10.2016; Views: 1502; Downloads: 167
.pdf Full text (1,49 MB)

10.
Pravica do pitne vode
Maja Lukić, 2016, master's thesis

Abstract: Ta naloga obravnava vsebino pravice do pitne vode in dostop do vode kot temeljno pravico, potrebno za življenje in zdravje ljudi, ki se osredotoča na vprašanje, ali in kako se ta pravica lahko izvrši. Voda je naravna dobrina in predmet posebnega pravnega režima, ki je izvzeta iz koncepta privatne lastnine. Pritisk za opredelitev vode kot tržne dobrine in ne kot javnega dobra raste, kar bi posledično lahko pripeljalo do posledice, da čista pitna voda ne bi bila na voljo številnim prebivalcem. Interesi multinacionalnih podjetij za nakup/trgovanje s pitno vodo naraščajo, zato je še toliko bolj pomembneje, da se uredi pravno varstvo posameznika in ugotovi odgovornost države za zagotavljanje dostopa do čiste pitne vode, na najvišji možni ravni, kar je v Ustavi vsake države. Generalna skupščina je sprejela Resolucijo o človekovi pravici do vode in sanitarij, kjer je pravica do varne in čiste pitne vode in sanitarij priznana kot človekova pravica, ki je bistvenega pomena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Resolucija poziva države in mednarodne organizacije na zagotovitev finančnih virov, krepitev zmogljivosti in tehnologije, da bi zagotovili varno, čisto in cenovno dostopno pitno vodo za vsakogar. Ker EU prepušča odločitev o tem, kako organizirati oskrbo pitne vode vsaki posamezni državi članici, je ta v Sloveniji skoraj v celoti urejena z podzakonskimi predpisi. Zato bi morala Ustava urediti, ne samo, da je voda javno dobro, temveč tudi, da se oskrba prebivalstva s pitno vodo lahko izvaja le v okviru neprofitne javne službe. Pomembno je, da si država prizadeva za izredno spoštovanje teh pravic z vzpostavitvijo ustreznih pravnih in tehničnih mehanizmov za zagotavljanje dostopa do vode, varstva vodnih virov ter naložbe v tehnologije, ki bi olajšala oskrbo z vodo ter, da si prizadevajo za izboljšanje razmer, tako da lahko postane spoštovanje teh pravic vsem omogočeno. Glede na to, je del te naloge tudi vprašanje privatizacije in komercializacije pitne vode. Vsako delovanje zasebnikov, je z namenom pridobivanja dobička, ne glede na to, ali so tudi lastniki vodnih virov. Trk med zasebnim interesom in javnim dobrim, je manj verjeten, če je oskrba javna. Del magistrskega dela je tudi celovita analiza trenutnega stanja s prednostmi in slabostmi različnih načinov urejanja pravice do pitne vode, z ustavo ali z zakonom, s primerjavo med različnimi načini upravljanja v naslednjih državah: Slovaški, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Urugvaju, Indiji, Izraelu, Južni Afriki in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Naloga vsebuje tudi praktične izkušnje in težave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja investicij v komunalni infrastrukturi, kar vpliva tudi na samo kakovost pitne vode. Primerjava učinkov priznanja človekove pravice do vode v ustavah posameznih držav kaže, da pravica do vode ni izboljšala dostopa do vode. Glavni razlog za to je, da oskrba z vodo zahteva funkcionalno vlado. Učinkovita ureditev torej ne pomeni samo vpisa pravice do vode v ustavo, ampak tudi spremembo drugih zakonskih predpisov ter celotnega režima upravljanja voda. Pomembno je zavedanje, da v kolikor govorimo o človekovi pravici do vode, zapisano v ustavi, mora odgovornost za to biti na državi in ne na posamezni občini. Ta naloga vsebuje tudi nov predlog slovenske ustavne opredelitve pravice do pitne vode, saj je glede na to, da je voda vir življenja, pomembno, da se ukrepa ustrezno, ter na družbeno odgovoren način, tudi še za vse naše zanamce.
Keywords: voda, pitna voda, pravica, Ustava, privatizacija, komercializacija, javna služba, javno dobro
Published: 20.07.2016; Views: 2695; Downloads: 609
.pdf Full text (3,90 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica