| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja
Martina Vidovič, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Keywords: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 304; Downloads: 39
.pdf Full text (4,50 MB)

2.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Keywords: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1285; Downloads: 113
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
VLOGA IN MOČ RAVNATELJA V PROCESU UVAJANJA NOVOSTI - SISTEMATIČNO PRIPRAVLJENEGA INTERNEGA IZOBRAŽEVANJA IN IZPOPOLNJEVANJA ZA STROKOVNE DELAVCE V JAVNI OSNOVNI ŠOLI
Jana Zadravec, 2016, master's thesis

Abstract: Slovenska javna osnovna šola je zadnjo veliko spremembo doživela z uvedbo devetletne osnovne šole, ki jo je pričela uvajati v šolskem letu 1999/2000. Poleg ostalih, vstopajo v javno osnovno šolo tudi učenci s posebnimi potrebami, med katere štejemo učence z najrazličnejšimi boleznimi in motnjami, pa tudi nadarjene ter dvojno izjemne učence. Vsi ti v procesu vzgoje in izobraževanja, ob učiteljih in vzgojiteljih, potrebujejo pomoč strokovnjakov, ki jim nudijo dodatno socialno, čustveno in izobraževalno podporo. Z njimi tako delajo specialni in socialni pedagogi, defektologi, psihologi, logopedi in drugi. Vsi omenjeni strokovni delavci, pa tudi učitelji in vzgojitelji morajo, da bi svoje delo opravljali profesionalno, skrbeti za stalno izobraževanje ter izpopolnjevanje svojega znanja in usposobljenosti. Izvajanje osnovnega programa (pouk) v javnih osnovnih šolah, dodatne interesne dejavnosti, priprave na tekmovanja, sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih, aktivnosti v okviru posameznega predmetnega področja, vzgoja, sodelovanje s starši in drugo, so vsakodnevne naloge strokovnih delavcev v osnovni šoli. Zaradi vsega naštetega so le-ti izjemno obremenjeni. Zavedati se je treba, da morajo ob tem zadovoljevati še mnoge druge potrebe svojih učencev ravnateljev, staršev, lokalnega okolja in drugih. Ne pozabimo, da imajo strokovni delavci še lastne profesionalne cilje h katerim strmijo. Vse to je bil razlog za odločitev raziskovanja o izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnih delavcev, ki zagotavljata stalno strokovno delo in primerno usposobljenost za delovanje na različnih vzgojno izobraževalnih področjih. Raziskovanje uvedbe sistematičnega internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v javni osnovni šoli je navrglo ugotovitev, da je vloga ravnatelja v tem procesu izjemnega pomena, njegova moč pa izhaja iz različnih virov, največkrat vzora. Obstoj internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v javni osnovni šoli je bilo mogoče dokazati z anketiranjem ravnateljev; dokazov za obstoj sistematičnega internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v slovenski javni osnovni šoli, pa kljub zagotavljanju nekaterih ravnateljev, da se izvajajo, ni bilo mogoče najti. Sistematično interno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev se mora namreč izkazati kot sistem, ki vsebuje nekatere obvezne sestavine: načrtovanje, izvedbo, evalvacijo in dokumentiranje izobraževanja in izpopolnjevanja. Sistematično interno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na kvalitetni prenos znanja in posledično višjo stopnjo izobraženosti strokovnih delavcev, posredno pa vplivajo na kvalitetnejše delo učencev, pozitivno delovno klimo ter lažje sodelovanje s starši in lokalnim okoljem. Ob tem lahko strokovni delavci zadovoljujejo lastne cilje, znižajo se stroški izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev, prav tako ne prihaja do izpada vzgojno izobraževalnega procesa zaradi izostankov strokovnih delavcev z delovnega mesta. Model sistematičnega internega izobraževanja strokovnih delavcev, ki je nastal na podlagi teoretičnih izsledkov in lastne raziskave je pripravljen tako, da ga lahko ob nekaterih prilagoditvah, uporabijo vse slovenske javne osnovne šole. Uvajati ga morajo ravnatelji javnih osnovnih šol, v sodelovanju z delovno skupino strokovnih delavcev. Ravnatelj pa je odgovoren tudi za načrtovanje, motivacijo, izvedbo, evalvacijo in dokumentiranje sistematičnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev.
Keywords: interno izobraževanje in izpopolnjevanje, sistematičnost, javna osnovna šola, strokovni delavci, profesionalna rast, načrtovanje, evalvacija, dokumentiranje
Published in DKUM: 16.12.2016; Views: 1316; Downloads: 159
.pdf Full text (1,49 MB)

4.
Primerjava pedagoških pristopov v javni in waldorfski osnovni šoli - učiteljevo načrtovanje in priprava na pouk
Anja Orož, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomskega dela je primerjava pedagoških pristopov v javni in waldorfski osnovni šoli. Diplomsko delo vsebuje teoretični pregled in primerjavo javne in waldorfske osnovne šole ter raziskovalni del, ki analizira učiteljevo načrtovanje in pripravo na pouk. V teoretičnem delu najprej podrobneje pregledamo waldorfsko pedagogiko; znotraj tega predstavimo ustanovitelja, se vrnemo v čas nastanka prve »svobodne« šole in predstavimo značilnosti waldorfske pedagogike ter umestimo antropozofijo kot filozofsko podlago, na kateri se je razvila waldorfska pedagogika. V naslednjem poglavju smo se posvetili primerjavi med javno in waldorfsko osnovno šolo. Z vidika primerjave so nas zanimali sledeči elementi: vodstvo, povezovanje in sodelovanje, notranja struktura, pedagoška osnova, vloga učitelja, učni načrt, predmetnik, umetnost in praktični predmeti, organizacija pouka in nazadnje še artikulacija učne ure. Skozi primerjavo smo želeli ugotoviti, ali se učiteljevi pripravi (vezani na usvajanje samostalnika v petem razredu pri predmetu slovenščina) med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikujeta. Preverjali smo trditev, da se sestava učne ure in njen predvideni potek (artikulacija oziroma koraki učne ure) med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikujeta predvsem v uporabi didaktičnih metod, oblik in drugih strukturnih sestavin pouka. Zanimala nas je učiteljeva vloga pri sestavi učne ure – ali se med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikuje? In nazadnje, želeli smo si odgovoriti na vprašanje, ali je pri pouku na waldorfski osnovni šoli več medpredmetnega povezovanja kot na javni osnovni šoli. To smo spoznavali skozi uporabljeno tehniko nestandardiziranega (polstrukturiranega) intervjuja. V intervju smo vključili dva učitelja waldorfske in dva javne osnovne šole.
Keywords: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, učiteljevo načrtovanje, priprava na pouk
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1528; Downloads: 360
.pdf Full text (1,77 MB)

5.
Primerjava javne in montessori osnovne šole glede na učne načrte za angleški jezik v drugem triletju
Ana Furlan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je narejena primerjava učnega načrta montessori osnovne šole in javne osnovne šole za drugo triado za predmet angleščina. Primerjava je bila narejena na štirih področjih; opredelitev predmeta, splošni cilji, didaktična priporočila in minimalni standardi. Vsaka od primerjanih šol ima svoje pedagoške pristope, katerih cilj je vzgojiti samostojnega posameznika in ga pripeljati do znanja. Pri opredelitvi predmeta angleščina so odstopanja v številu ur angleščine v posameznih razredih ter vključitvi predmeta na predmetnik. Sicer pa na tem področju bistvenih razlik med šolama ni. Oba programa poudarjata angleščino kot pomemben predmet, saj gre za jezik, ki ga govorijo po celem svetu in je znanje angleščine, ne samo zaželeno pač pa tudi obvezno. Primerjava splošnih ciljev je pokazala razlike le v razporeditvi ciljev. Sicer pa razlik na tem področju med šolama ni. S primerjavo didaktičnih priporočil so bile ugotovljene najbistvenejše razlike. Razlike so posledica različnega koncepta šole in načina poučevanja, kjer se šola montessori strogo drži svoje filozofije, medtem ko je v javni osnovni šoli viden širši pristop. Primerjava minimalnih standardov pokazala nekaj razlik, ki se večinoma vezane na število ciljev in pa natančnost navodil učitelju. Ti so v učnem načrtu za javno osnovno šolo precej natančni. Minimalni standardi osnovne šole montessori so zelo splošni in kratko opisani. kar gre pripisati temu, da mora šola dosegati standarde in cilje, ki so določeni s strani države.
Keywords: Montessori osnovna šola, javna osnovna šola, učni načrt, drugo triletje, cilji, didaktična priporočila, minimalni standardi
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1739; Downloads: 191
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORI
Lucija Hebar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Keywords: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 2881; Downloads: 260
.pdf Full text (1,09 MB)

7.
PRIMERJAVA JAVNE IN WALDORFSKE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA UČNIH NAČRTOV IZBRANIH PREDMETOV ZA PRVO TRILETJE
Nataša Bukovšek Kosi, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z osamosvojitvijo naše države Republike Slovenije se je spremenilo marsikaj. Trenutno se naša država Republike Slovenija spoprijema z nalogo lastninjenja. Vse kar je bilo nekoč državno, prehaja v privatne roke. Posesti, gozdovi, stavbe…. Zame, za bodočo učiteljico, pa je zanimiva predvsem privatizacija šolstva. V svoji diplomski nalogi sem tako izpostavila problem in naredila primerjavo državne (javne) devetletne osnovne šole in waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. S primerjavo predmetnikov in s primerjavo štirih izbranih predmetov (spoznavanje okolja, likovna vzgoja, športna vzgoja in glasbena vzgoja), sem tako potešila svoje zanimanje o razlikah samega vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno in komparitivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ob odkrivanju lastnosti državne in waldorfske devetletne osnovne šole sem ugotovila, da so obstoječe razlike med njima zasnovane na idejni zasnovi njihovih pedagoških filozofij. Primerjava predmetnikov je pokazala, da vsebuje šest obveznih predmetov prvega triletja državne (javne) devetletne osnovne šole povprečno večjo število ur kot isti predmet waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. Prav tako pa lahko iz analize primerjave izbranih predmetov obeh šol povzamem, da se prav pri vseh predmetih pojavljajo razlike, nekje velike nekje pa zelo male. Pri nobenem izbranem predmetu ni bilo opaziti, da bi bila učna načrta ene ali druge osnovne šole med seboj identična. Razlike se pokažejo vsaj pri eni stvari: ali pri opredelitvi predmeta, ali pri splošnih ciljih ali didaktičnih priporočilih. Tako lahko trdimo, da sta obe devetletni osnovni šoli nenadomestljivi. Odvisno od stališča: oba vzgojno-izobraževalna sistema imata po mojem mnenju svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Keywords: Waldorfska (zasebna) osnovna šola, državna (javna) osnovna šola, učni načrti, predmetnik
Published in DKUM: 11.10.2010; Views: 5079; Downloads: 604
.pdf Full text (1,01 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica