1. Interna navodila po zakonu o javnih naročilih in izjeme : diplomsko deloTjaša Krunić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pod javna naročila opredeljujemo vsa naročila, ki jih izvajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja. Javno naročilo je vsakršno naročilo blaga, storitev ali gradnje, ki ga ustanova izvede in ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Seveda, ob upoštevanju Zakona o javnih naročilih (ZJN – 3), je ključno slediti osrednjim načelom, ki zavezujejo naročnike, kot so gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, enakopravnost in sorazmernost. Obstaja tudi možnost prilagoditve svojih pravilnikov znotraj Zakona o javnih naročilih, ki zaostruje pogoje naročanja v določeni ustanovi. Pravilnik se pripravi na podlagi ZJN – 3, vendar dodatno specificira pogoje za naročnika. Vse se spremeni, v kolikor pride do naravne ali druge nesreče. V teh primerih za naročilo blaga, storitve ali gradnje naročnik ne more postopati po ZJN – 3 zaradi nujnosti, življenjsko in premoženjsko ogrožajočih posledic, do katerih bi lahko naravna ali druga nesreča privedla. V teh primerih se izvede naročilo blaga, storitve ali gradnje pri dobavitelju, kjer je glavni pogoj čim prejšnja zagotovitev blaga ali izvedba storitve. Naročilo mora biti izvedeno čim prej, da se lahko zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter prepreči nadaljnja nevarnost. V diplomskem delu bomo predstavili javna naročila ter njihov pomen v javnem sektorju, se osredotočili na prednosti in slabosti pri javnih naročilih po izjemi. Predstavili veljavno zakonodajo za izvedbo teh javnih naročil ter analizirali primere javnih naročil oziroma naročil blaga in storitev v primeru naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor. V samem diplomskem delu bomo na podlagi primerov naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor raziskali, kakšna je bila poraba sredstev, kateri so bili ponudniki ter kakšna je bila pravna podlaga za izvedbo storitev oziroma dobavo blaga. Prav tako bomo raziskali, katere obrazce je potrebno izpolniti, iz katerega proračunskega vira se črpajo sredstva in na podlagi česa jih občina pridobi. Keywords: javna naročila, ZJN – 3, izjeme, javni sektor, blago, storitve, gradnja, naravne in druge nesreče Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 131; Downloads: 23
Full text (1,40 MB) |
2. Digitalizacija javnih naročil in korupcijska tveganja : magistrsko deloTjaša Arnšek, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem svetu se dogajajo hitre in neprestane spremembe, katerih ključna sestavina je pogosto digitalizacija. Družba se je preoblikovala v digitalno obliko, kjer binarna niza 0 in 1 omogočata shranjevanje, urejanje in deljenje podatkov. Proces digitalizacije vključuje preoblikovanje analognih materialov v digitalni, elektronski format, namenjen shranjevanju in obdelavi v računalniških sistemih. Vlade po svetu uvajajo digitalizacijo kot osrednjo komponento reforme javne uprave, pri čemer želijo doseči večjo učinkovitost in kakovost storitev. Leta 2010 je Evropska unija z uvedbo več strateških dokumentov in direktiv začela svojo digitalno agendo, pri čemer je prepoznala hitro rastočo digitalno ekonomijo. Ta agenda vključuje širjenje digitalnega poslovanja, prilagajanje digitalizacije v poslovnem svetu ter izboljšanje digitalnih storitev v javnem sektorju in družbi kot celoti. Naša država se prav tako zavzema za prehod v sodobno digitalizirano gospodarstvo v prihodnjem desetletju, kar želi uresničiti s pomočjo strategije za digitalno transformacijo gospodarstva. Manchesterska deklaracija iz leta 2005 je poudarila pomembnost elektronskega javnega naročanja, ki je postalo ključna e-storitev za poslovne subjekte. Ta proces obsega več faz, vključno z e-objavo, e-oddajo ponudb, e-ocenjevanjem ponudb, e-naročilom, e-računom in e-plačilom. Ker je pri javnih naročilih vpleten denar davkoplačevalcev, je ključno zagotoviti transparentnost in učinkovitost v celotnem procesu. Javno naročanje ni le orodje za upravljanje javnih sredstev, temveč tudi sredstvo za uresničevanje javnih politik in spodbujanje razvoja določenih sektorjev. Toda obstaja tudi tveganje za korupcijo, še posebej na področju javnih naročil, ki predstavljajo pomemben del gospodarstva. Vprašanje korupcije postane še posebej pomembno v kontekstu digitalizacije javnega naročanja, saj se postavlja vprašanje, ali digitalni procesi povečujejo ali zmanjšujejo korupcijska tveganja. V okviru zaključnega dela smo tematiko obravnavali s pregledom in analizo relevantne znanstvene ter strokovne literature. Za pridobitev globljega vpogleda smo uporabili kvalitativni pristop raziskovanja, ki je vključeval usmerjene intervjuje s strokovnjaki, ki izvajajo procese javnih naročil. Keywords: digitalizacija, javna naročila, korupcija, tveganja, magistrska dela Published in DKUM: 01.03.2024; Views: 535; Downloads: 94
Full text (805,73 KB) |
3. Javna naročila in korupcija v javni upravi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJon Bostič Sluga, 2023, undergraduate thesis Abstract: Korupcija na splošno predstavlja velike težave v gospodarstvu, upravi države in državnemu proračunu. Vzrokov za nastanek korupcije je več. Največkrat gre za pohlep po večanju lastnega premoženja, ljudje strmijo v prihodnost in si nabirajo rezerve na več področjih, ki jih bodo izkoristili kasneje. Želja po vse večjih dobičkih vodi takšne ljudi v propad, toda to ljudi ne ustavi, da bi s takšnim početjem prenehali ali pa z njim sploh ne bi pričeli. Poleg pohlepa v korupcijo vodijo želja po moči, obvladovanju pomembnih področij v državi, tekmovanje za politična mesta. Politične stranke s svojim kadrom vplivajo na rezultate javnih razpisov, prilagajajo zakonodajo, ki gre v prid le peščici, in poskrbijo, da sebi omogočijo boljši jutri. Korupcija pri javnih naročilih je eden največjih problemov zaznavanja le-te zaradi vseh zakonov, postopkov in določil, ki se jih je treba držati pri izvajanju javnega naročila. Poznanstva in usluge vodijo do visokih položajev, vse skupaj pa je le tekma za ponudnike, kdo bo izvajal storitve za velikega povpraševalca. Večji kot je projekt, več kot je zahtevanih postopkov pri izvedbi, tem večje so možnosti, da bo prišlo do korupcije. Nemogoče je nadzorovati vse vpletene ljudi pri velikih projektih, saj je v njih je vpetih toliko različnih oseb, da se niti ne ve, koliko jih je vse skupaj, ter koliko jih v ozadju stoji za njimi. Najhuje pa je nezavedanje, da s takšnim početjem ljudje rušijo moč države, njeno sposobnost pri izpolnjevanju potrebnih nalog in sposobnost priprave na prihodnost. Vsako leto se srečujemo s podobnimi številkami izgube denarja, za katerega ni razlage, kje je bil porabljen. Varnostni organi dnevno preiskujejo področja in poskušajo odkriti krivce za korupcijo, toda večkrat je konec neuspešen, pot se zaključi, sledi naprej več ni. Naloga vseh državljanov bi morala biti odgovorno ravnanje z državnimi resursi, ne pa z načrtovanjem, kje se bo ponudila možnost protipravne pridobitve premoženja. Keywords: korupcija, javna naročila, državne službe, javna uprava, denar Published in DKUM: 25.09.2023; Views: 379; Downloads: 59
Full text (2,51 MB) |
4. Javna naročila in korupcija : magistrsko deloAdriana Gjergjek, 2023, master's thesis Abstract: Od delovanja javnega sektorja je odvisen razvoj in zagotavljanje trajnostne gospodarske blaginje, socialne kohezije in dobrega počutja ljudi. Eno najpomembnejših področij delovanja javnega sektorja je področje javnih naročil, ki predstavlja pomemben del proračuna Evropske Unije, državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti, kar pomeni, da je od njega odvisna gospodarska rast ali BDP. Zato ga lahko definiramo kot ključnega akterja pri zagotavljanju države blaginje in pravne države. Zaradi pomembnosti prispevanja k razvoju gospodarstva in s tem povezane težnje po dobrem življenjskem standardu je pomembno, da delovanje sistema javnega naročanja temelji na integritetnem ravnanju javnega sektorja. Ne glede na to, da ima Slovenija vsa področja delovanja skrbno pravno regulirana in vseskozi teži k implementaciji EU standardov ter skladno s tem dopolnjuje predhodno zakonodajo, prihaja v praksi do težav pri zagotavljanju ustreznega in učinkovitega nadzora nad razpolaganjem javnih financ ter delovanju sistema javnega naročanja. Slednje potrjujejo primer nabave respiratorjev za čas vladanja pandemije COVID-19 leta 2020, neučinkovito delovanje informacijskega sistema največje slovenske zdravstvene ustanove UKC Ljubljana ter problematiko nespametnih gradenj bioplinarn po Sloveniji, še posebej delovanje bioplinarne ECOS v Lendavi. Pregled literature in opravljene študije primerov je pokazal, da je področje javnih naročil eno od ključnih žariščnih točk, ki je zaradi pomembnosti in vsebnosti visokih denarnih vrednosti zelo ranljivo in mamljivo za izvedbo koruptivnih dejanj, pri čemer je posebej ranljiva predrazpisna faza. Povezanost politike, korupcije in gospodarstva, tesne prijateljske vezi ter vplivi iz ozadja predstavljajo glavni razlog za izvedbo koruptivnih dejanj v postopkih javnega naročanja. Zaradi tega mnoga dejanja ne glede na povzročeno škodo ostanejo nekaznovana, skrita očem javnosti in po določenem času pozabljena, kot da se sploh niso zgodila, glavni akterji pa še naprej ostajajo na najvišjih državnih položajih. Keywords: javna naročila, javna uprava, korupcija, zakonodaja, magistrska dela Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 536; Downloads: 120
Full text (2,09 MB) |
5. Ugotavljanje vpliva epidemije covid-19 na javna naročila v izbrani zdravstveni ustanoviMonika Lep, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali javna naročila in pravno podlago zanje, katera določa načela in postopke, ki usmerjajo uporabo javnega naročanja v praksi. Ob tem smo navedli pravila in smernice s področja javnega naročanja, ki so podana na ravni EU. Ker so javna naročila del nabavnega poslovanja, smo preučili nabavo in nabavno funkcijo v javni ustanovi. Leto 2020 je zaznamovala epidemija, zaradi katere je bilo potrebno narediti na vseh področjih nekaj sprememb. Iz tega razloga smo si pogledali, kakšno je bilo stanje v tem času na področju javnih naročil tako v domačem okolju kot tudi smernice, ki so bile podane s strani EU.
V empiričnem delu naloge smo izbrali dva že izvedena naročila v določeni javni ustanovi in ju podrobneje preučili. Naročili sta vsebovali isti predmet naročila, glede na vrste javnih naročil in se vsebinsko nista veliko razlikovali. Na podlagi raziskanega smo ugotavljali, kakšne posledice in vplive je v tej izbrani ustanovi pustila epidemija COVID-19. Ugotovili smo, da kljub visoki vključenosti omenjenega virusa v izbrani ustanovi na področju zdravstvenih storitev, le-ta ni imel tako visokega vpliva na naše raziskovano področje javnih naročil, ki je del nabave v njej. Keywords: javna naročila, zakon o javnem naročanju, epidemija, COVID-19, nabavno poslovanje Published in DKUM: 24.12.2021; Views: 1178; Downloads: 171
Full text (1,60 MB) |
6. Primerjava druge in tretje novele Zakona o javnem naročanju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Ajdnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Gospodarstvo je sestavni del vsake države, tako v zasebnem sektorju, kakor tudi sektorju, ki je pod nadzorom državnih organov. V današnjem času se standard življenja v različnih državah meri s pomočjo izračuna bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP), torej večji kot je BDP, višji je standard življenja. Skozi zgodovino se je večal vpliv države na posameznih področji, tako da danes država nadzoruje vse pomembne ustanove, podjetja in zato zaposluje veliko število ljudi. Ker pa država rabi tudi pomoč zasebnega sektorja, podeljuje koncesije ali sklene pogodbo na podlagi javnega naročila s kakšnim zasebnim podjetjem. Zaradi velike konkurence v zasebnem sektorju in zagotavljanju enakovrednosti pri oddaji javnega naročila, je bilo treba omenjeno področje tudi zakonsko urediti. Precej časa je minilo od sprejetja prvega zakona do sprejetja dveh novel – od leta 2016 torej področje javnega naročanja ureja ZJN-3, ki je pravzaprav četrto nadaljevanje Zakona o javnem naročanju. Sprejetje omenjene novele je bilo nujno, saj se mora s tehnološkim razvojem razvijati tudi sistem in postopek javnega naročanja. Omenjena novela bo namreč prva omogočala oddajo ponudb in vse potrebne dokumentacije elektronsko, kar bo pospešilo in olajšalo delo zaposlenim, tako v zasebnem, kakor tudi v javnem sektorju. Z novo novelo je tudi lažji pregled nad področji, ki jih ureja zakon – mnoga področja, ki so bila prej razdrobljena, so sedaj združena vse v en zakon. Novela ima tudi nekaj sprememb, ki sistemsko omogočajo učinkovitejšo izvedbo procesa javnega naročanja, omogočajo pa tudi ekonomično ustreznejšo operativno izvedbo naročila. Keywords: javno naročanje, javna naročila, zakonodaja, novele, diplomske naloge Published in DKUM: 09.05.2018; Views: 1414; Downloads: 123
Full text (1,15 MB) |
7. Javne pogodbe v češkem pravuNejc Romih, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava javne pogodbe, to so pogodbe, ki jih sklepa oblast s posamezniki pri izvrševanju določenih nalog v javnem interesu, v češkem pravnem sistemu, ki spada v germansko pravno družino. Češka pravna teorija ali praksa koncepta javnih pogodb ni razvila, pozna pa pogodbe javnega naročanja v širšem smislu in institut javnopravne pogodbe, ki ga je razvila po vzoru nemške javnopravne pogodbe. Primerjalnopravno gledano sta termina javnopravna pogodba in upravna pogodba sinonima, zato lahko v češkem pravu prepoznamo upravno pogodbo, ki je normativno urejena in teoretično razvita. Češko pravo javnih naročil in javnih koncesij sloni na pravu Evropske Unije. Predvsem na področju javnega naročanja se je izkazalo, da je prišlo do močne harmonizacije, ki spominja na unifikacijo v primerjavi s slovenskim pravom javnega naročanja. Pravna narava javno-koncesijska razmerja je na Češkem, ki pozna institut upravne pogodbe odvisna od primera do primera. Če se v upravni pogodba »skriva« javna koncesija kot jo pojmuje pravo Evropske Unije, potem bo njena narava upravnopravna in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja upravno pogodbo. Sicer pa je javna koncesija po veljavnem češkem pravu praviloma oblika javnega naročila, ki je zasebnopravne narave, in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja javno naročanje. V vsakem primeru pa je področje javnih koncesij in javnih naročil regulirano s strani prava Evropske Unije. Keywords: Javne pogodbe, javne koncesije, javna naročila, upravna pogodba, javno- zasebno partnerstvo. Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1768; Downloads: 221
Full text (740,70 KB) |
8. JAVNA NAROČILASara Zavrl, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Javna naročila so skupek dejanj, ki jih naročniki opravijo s ciljem gospodarne nabave blaga, storitev ali gradbenih del. K izvajanju javnih naročil so zavezani posredni in neposredni uporabniki državnega proračuna in lokalnih proračunov. Cilj javnih naročil je doseči kar najbolj gospodarno porabo javnih sredstev.
Na področju storitev čiščenja poslovnih prostorov se ponudniki pri javnih naročilih pogosto srečujemo s problemom merila najnižje cene. ZJN-2 omogoča naročnikom dve meril: merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe in merilo najnižje cene. Naročniki se prepogosto odločajo za izbor merila najnižje cene, saj je za naročnika, ki pripravlja dokumentacijo javnega naročila, najbolj preprosto in varno merilo. Tako mu ni treba zagovarjati in tehtati dodatnih pogojev, povezanih s kvaliteto izvedbe del.
Ponudniki se zaradi pridobitve posla zatekajo k vedno nižjim cenam za storitve, kar pa vodi v nekakovostno opravljanje storitev, neizpolnjevanje delovnopravne zakonodaje, izkoriščanje delavcev, nekatera podjetja se soočajo tudi s prisilno poravnavo ali stečajem. Hkrati ponudniki tudi pozabljajo osnovno načelo gospodarskih družb, ki je zapisano v 1. členu Zakona o gospodarskih družbah: gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Keywords: Javna naročila, Najnižja cena, ZJN-2, Ekonomsko najugodnejša cena, Storitve čiščenja Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 1372; Downloads: 184
Full text (912,27 KB) |
9. VRSTE FINANČNIH ZAVAROVANJ V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJILea Jamnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomski projekt se posveča teoretičnim in praktičnim vidikom uporabe javnih naročil ter oblikam finančnih zavarovanj v postopkih oddaje javnih naročil. V uvodu povzame pomen zavarovanja obveznosti ter predstavi njegovo pravilno izpolnitev. Sledi razprava o javnih naročilih, pomenu javnih naročil, temeljnih načelih ter vrstah postopkov javnih naročil.
V drugem delu je podrobneje predstavljena Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju. Sledi podrobna obravnava instrumentov finančnih zavarovanj. S tega vidika je prikazano ravnanje naročnikov pri posamezni vrsti finančnih zavarovanj. Sledi zaključna analiza in primerjava med različnimi instrumenti finančnih zavarovanj. Z zaključnim sklepom je sklenjeno, katera zavarovanja so najprimernejša ter katere težave iz prakse odpravlja Uredba. Keywords: zavarovanje obveznosti, javna naročila, finančna zavarovanja. Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1925; Downloads: 311
Full text (795,92 KB) |
10. OSEBE, UPRAVIČENE ZA UVELJAVLJANJE KRŠITEV V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJANataša Mlakar Sukič, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem, kdo lahko uveljavlja pravne zahtevke zaradi kršitev pravil o javnem naročanju. Ker se lahko uveljavljajo tri vrste zahtevkov, in sicer zahtevek za revizijo, zahtevek za ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila in odškodninski zahtevek, smo predstavili vsakega posebej, glede na ureditev v pravilih Evropske unije in našo nacionalno ureditev. Za uveljavljanje vsakega izmed teh zahtevkov so določeni posebni pogoji. Pogoji za uveljavljanje zahtevka za revizijo so določeni v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zastavlja se predvsem vprašanje v zvezi z obravnavo aktivne legitimacije, in sicer ali vsakomur omogočiti vložitev zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ali ga omejiti. Ali naj bo aktivna legitimacija permisivne ali restriktivne narave, je odvisno tudi od tega, v čigavem interesu je predpisano posebno pravno varstvo, ali v javnem interesu ali v interesu prizadetih ponudnikov. Sodišče Evropske unije zastopa stališče, da naj pogoji za priznanje aktivne legitimacije ne bodo preveč omejevalni, pri nas pa sta šli zakonodaja in praksa drugo pot. Pojasnili bomo, da je pretirano omejevanje pogojev za priznanje aktivne legitimacije, ki je zgolj procesna predpostavka za začetek revizijskega postopka, v nasprotju z načelom dostopnosti in načelom učinkovitosti, kar je v nasprotju s cilji javnega naročanja in s pravom Evropske unije. Prav tako menimo, da nacionalna zakonska ureditev, ki ima podobne pravne učinke, ni smiselna. Tudi pri uveljavljanju ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila in pri uveljavljanju odškodninske sankcije zaradi kršitev pravil o javnem naročanju so določeni posebni pogoji. Obstajajo tudi druge številne posebnosti in omejitve pravnega varstva s tega področja, ki jih bomo izpostavili in predstavili. Keywords: javna naročila, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, zahtevek za revizijo, aktivna legitimacija, interes za dodelitev javnega naročila, škoda, neobstoj aktivne legitimacije, neveljavnost, odškodnina, kršitev prava EU. Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 2513; Downloads: 266
Full text (2,05 MB) |