| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izpodbijanje pravnega posla v obliki notarskega zapisa
Jerneja Hernja, 2017, master's thesis

Abstract: Notarski zapis je javna listina, če so zato izpolnjene predpostavke iz Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Kljub temu, da je notarski zapis javna listina, nima učinka pravnomočnosti. Na podlagi izrecnega soglasja dolžnika pridobi posebno naravo, in sicer postane neposredno izvršljiv. Terjatev mora biti določena in zapadla. Kadar je notarski zapis neposredno izvršljiv, ima podoben učinek izvršljivosti kot pravnomočna sodna odločba ali sodna poravnava. Za varstvo dolžnika v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je poskrbljeno z ugovori zoper sklep o izvršbi na podlagi 55. člena ZIZ (v nadaljevanju ZIZ) in s samostojno tožbo. Poudariti je treba, da ni veljaven ugovor zoper sklep o izvršbi, da je notarski zapis ničen, to je treba dokazati v pravdi. Prav tako je treba razlikovati med tožbo, v kateri se izpobija veljavnost pravnega posla, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa, in ugotovitveno tožbo. Z ugotovitveno tožbo lahko dolžnik izpodbija lastnost javne listine (pristnost, sestavo ali vsebino). Za pravne posle, za katere ZN v 46. in 47. členu ter drugi zakoni predpisujejo kot pogoj za veljavno sklenitev obliko notarskega zapisa, je posledica kršitve obličnosti ničnost. V izjemnih primerih so dopustna odstopanja in izjeme, vendar izpolnitev ničnega notarskega zapisa ne omogoča konvalidacije v veljavno sklenjen pravni posel. Glede na posebno naravo pravnega posla, sestavljenega v obliki notarskega zapisa, in pregledano sodno prakso je razvidno, da se poskusi izpodbijanja pravnih poslov, sklenjnenih v obliki notarskega zapisa, pojavljajo, vendar jih poskušajo v večini primerov izpodbiti na napačen način.
Keywords: notar, notarski zapis, javna listina, ničnost, izpodbojnost, izpodbijanje notarskega zapisa, neposredna izvršljivost notarskega zapisa, avstrijsko pravo
Published: 09.03.2017; Views: 2628; Downloads: 456
.pdf Full text (4,60 MB)

2.
DOKAZOVANJE Z LISTINAMI V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU
Mateja Bagari, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava dokazovanje v civilnem pravdnem postopku in listino kot dokaz oziroma dokazno sredstvo. Temeljni cilj vsakega civilnega pravdnega postopka je odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, z drugimi besedami razrešitev civilnega spora. Ker so v listinah zapisane misli trajnejše narave in so rezultat tehtnejšega premisleka, je dokazovanje z listinami zato preprosto, hitro in učinkovito. Listina se kot dokaz lahko uporabi pod pogojem, da je pristna. Pristnost je dejstvo, ki ga je potrebno ugotavljati in dokazovati takrat, če stranka pristnost zanika, ali če obstaja dvom v pristnost javne listine. Glede pristnosti zasebnih listin, nosi dokazno breme stranka, ki se na listino sklicuje, glede pristnosti javnih listin pa tisti, ki listino predlaga kot dokaz. Stranki imata pravico tudi do posebne tožbe na ugotovitev (ne)pristnosti listine. Od pristnosti listin je odvisna njihova dokazna moč. Vendar, če je listina pristna, še ne pomeni, da je resnična tudi njena vsebina. Stranka mora hkrati z navedbo dejstev ponuditi sodišču dokaz z listino, s čimer se dokaz z listino izvede. Ponudba dokaza z listino mora poleg vseh pomembnih okoliščin, ki listino identificirajo, obsegati tudi označitev listine po imenu in glede na kraj nastanka ter izdaje. Stranka mora listino, na katero se sklicuje, predložiti ali navesti, kje se ta nahaja. Kadar stranka listine nima v posredni ali neposredni posesti in z njo ne more razpolagati, mora sodišču predlagati, da si listino priskrbi od pristojnega državnega organa ali osebe z javnim pooblastilom ali naloži nasprotni stranki ali tretjim osebam, da jo predložijo. Če stranka listine ne predloži, se s tem izpostavi nevarnosti, da bodo njene trditve o dejstvih ostale nedokazane. Tuja javna listina se kot dokaz v postopku uporabi pod pogojem, da je legalizirana. Po predpisih overjene tuje javne listine imajo ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine.
Keywords: dokazni postopek, dokazno sredstvo, civilni pravdni postopek, listina, dokazno breme, pristnost, dokazna moč, edicijska dolžnost, tuja javna listina, legalizacija
Published: 17.05.2016; Views: 1903; Downloads: 240
.pdf Full text (783,20 KB)

3.
Učinki notarskega zapisa
Manca Jerše, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo podrobno razčlenili učinke notarskega zapisa, ki je najpomembnejša notarska listina, ki jo sestavljajo notarji. V prvem delu diplomske naloge so opisane notarske listine, s čimer smo želeli poudariti njihove razlike v pravnem učinkovanju in opozoriti na pomembnost notarskega zapisa prav zaradi pravnih učinkov, ki jih ima. Vse notarske listine so javne listine, vendar ima notarski zapis še vrsto drugih pravnih učinkov, ki strankam zagotavljajo pravno varnost - na primer učinek veljavnosti pravnega posla, ki je sestavljen v notarskem zapisu, in seznanitev strank s pravnimi posledicami pravnega posla s strani notarja - za razliko od ostalih notarskih listin, notar tudi odgovarja za vsebino listine, ki je sestavljena v notarskem zapisu. Zakon o Notariatu vsebuje vrsto določb in pravil, ki zagotavljajo, da bo notar svoj poklic opravljal strokovno, vestno, pošteno in nepristransko. V tretjem in četrtem delu diplomskega dela smo želeli poudariti kako že sama stroga obličnost, način sestavljanja in vsebina notarskega zapisa, kakor jih določa ZN, varuje stranke pravnega posla z namenom zagotoviti pomembne pravne učinke, ki jih ima notarski zapis. Za določene pravne posle je že na podlagi različnih zakonov, zaradi varovanja javnega interesa, predpisano, da morajo biti sestavljeni v obliki notarskega zapisa. Obličnost je predpisana zaradi dokazovanja pravnega posla in je tudi pogoj za njegovo veljavnost. Vendar pa se veliko pravnih poslov, za katere ni z zakonom predpisana obličnost notarskega zapisa, sklepa v tej obliki prav zaradi učinkov, ki jih ima notarski zapis. Določbe ZN o načinu sestavljanja in vsebini notarskega zapisa zagotavljajo, da ima notarski zapis učinke, ki smo jih podrobneje obrazložili v nadaljevanju diplomske naloge. V petem delu diplomskega dela smo podrobneje razčlenili pravne učinke, ki jih ima notarski zapis. Osredotočili smo se zlasti na najpomembnejša, in sicer na dokazni učinek notarskega zapisa kot javne listine in neposredno izvršljivost notarskega zapisa. V 20 letih delovanja notariata so Vrhovno sodišče Republike Slovenije in višja sodišča v zvezi z notarskim zapisom kot javno listino in z izvršljivostjo notarskega zapisa zavzela zanimivo sodno prakso, ki smo jo v diplomsko nalogo vključili pri posameznih poglavjih. V zadnjem delu diplomske naloge je opisan pomen notarskega zapisa v mednarodnem pravnem prometu, pri čemer je najpomembnejše, da notarski zapis učinkuje v tujem pravnem okolju brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov legalizacije.
Keywords: notarski zapis, učinki notarskega zapisa, dokazni učinek notarskega zapisa kot javne listine, javna listina, neposredna izvršljivost notarskega zapisa, učinki notarskih listin v mednarodnopravnem prometu, evropski izvršilni naslov
Published: 10.09.2015; Views: 1673; Downloads: 577
.pdf Full text (589,93 KB)

4.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Keywords: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Published: 10.01.2014; Views: 3082; Downloads: 491
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica