1. Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko deloJanja Motaln, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu.
Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice.
Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju.
Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 965; Downloads: 317
 Full text (745,19 KB) |
2. Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prisilni prodaji : magistrsko deloSandra Šuštaršič Simonič, 2019, master's thesis Abstract: Pridobitev lastninske pravice na podlagi prisilne prodaje pri izvršbi in stečaju se, če velja slediti teoriji in sodni praksi, šteje za izvirno oziroma originarno pridobljeno lastninsko pravico. Poglavitna značilnost takšne vrste pridobitve je, da se lastninska pravica prenese ne glede na voljo dosedanjega imetnika pravice, še več, celo v nasprotju z njegovo voljo. Naslednja pomembna značilnost tovrstne prodaje je ta, da predpostavka pridobitve stvarne pravice ni zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) kot to velja za poslovne pridobitve, temveč je predpostavka pridobitve oblikovalna sodna odločba.
Do prisilne prodaje stvari pride v primerih, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti, ki jo ima v razmerju do upnika, kar posledično lahko pripelje do sodnega izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku sodišče izda sodno odločbo, s katero naloži dolžniku, da poravna terjatev. V primeru, ko dolžnik ne izpolni kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, sledi njena prisilna izvršitev. Naša zakonodaja upnika ne omejuje pri izbiri izvršilnega sredstva, saj ne predpisuje nobenega vrstnega reda le-teh. Velja načelo proste izbire izvršilnega sredstva, ne glede na višino terjatve. Upnik tako lahko že v začetku predlaga izvršbo na nepremičnino, kljub izterjavi nesorazmerno nizke terjatve. To možnost mu daje zakonodaja, ki ne določa spodnje meje višine terjatve, nad katero bi bilo možno dovoliti izvršbo na nepremičnino ter tudi ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupec torej pridobi lastninsko pravico. Sklep velja za listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravice na kupca. Vsled dejstva, da je vpis v zemljiško knjigo v tem primeru zgolj deklaratornega značaja, je ta kljub temu potreben prav zaradi publicitete vpisov.
Posebej zanimivi postanejo primeri, kjer so vpisi v zemljiški knjigi napačni, zaradi česar pogosto pride do prenosa lastninske pravice nelastnika. Gre za primere, ko dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Če operacionaliziram, problem velikokrat nastaja pri nepremičninah, ki predstavljajo skupno premoženje zakoncev, v zemljiški knjigi pa je kot izključni lastnik vpisan zgolj eden, ali pa je nepremičnina vpisana kot solastnina. Vpisa ne odražata dejanskega stanja lastništva, kar ima lahko negativne posledice tudi v postopku izvršbe, ko se lahko nepremičnina proda. Pogosti primeri, kjer vpisi lastninske pravice ne odražajo dejanskega, so tudi prodaje s pridržkom lastninske pravice ter primeri zunajknjižnega priposestvovanja. Tukaj sodna praksa zavzema različna stališča, s predpostavko (ne)dobrovernosti kupca, proti kateremu pravi lastnik uveljavlja svojo lastninsko pravico. V obzir stališču sodne prakse je potrebno vzeti tudi dejstvo, da ima pri tovrstni prodaji pomembno vlogo interes upnika, ki zasleduje poplačilo svoje še neplačane terjatve.
Keywords: Sodna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek, javna dražba, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ugovor tretjega, skupno premoženje, solastnina, priposestvovanje, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1562; Downloads: 250
Full text (630,42 KB) |
3. Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloTaja Gril, 2019, master's thesis Abstract: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila.
Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta.
V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb.
Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Keywords: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Published in DKUM: 19.06.2019; Views: 1888; Downloads: 208
Full text (1,02 MB) |
4. Položaj dolžnika v izvršilnem postopku v luči primera Vaskrsić proti SlovenijiAljaž Sagadin, 2018, master's thesis Abstract: Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Namen sodnega varstva v izvršilnem postopku je izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, ki so nastali na podlagi pravnomočne odločbe ali druge izvršljive listine.
Avtor v magistrski nalogi na podlagi sodbe Vaskrsić proti Sloveniji predstavlja položaj dolžnika v izvršilnem postopku. V navedeni sodbi je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bili izvršilni ukrepi v postopku zoper Vaskrsića nesorazmerni glede na znesek dolga. Dolžnikova nepremičnina je bila kljub majhnem znesku dolga prodana na dražbi. Sicer veljavna domača zakonodaja izrecno ni nalagala izvršilnemu sodišču, da se odloči za blažje izvršilne ukrepe po uradni dolžnosti oziroma zavrne predlog upnika zaradi nesorazmernosti. Prav tako ni bil določen minimalni prag glede višine dolga, tako da se je lahko tudi majhen dolg izterjal s prodajo nepremičnine. Vendar bi morale po stališču Evropskega sodišča oblasti kljub temu skrbno in izrecno upoštevati druge primerne, vendar manj skrajne možnosti.
Avtor uvodoma predstavi temeljne institute v izvršilnem postopku. Nato predstavi dejansko stanje omenjene zadeve, potek izvršilnih postopkov zoper Vaskrsića, pritožbenih postopkov, postopka pred Ustavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Nadalje opiše vpliv omenjene sodbe na obstoječi pravni red. Ob tem raziskuje pravice in dolžnosti dolžnika in upnika, ki so jih imeli na voljo v času teka postopka zoper Vaskrsića. Prav tako opisuje novosti, ki jih je prinesla novela ZIZ-L. Nazadnje še opiše postopek izvršbe in položaj dolžnika v drugih pravnih redih ter strne mnenja pravnih strokovnjakov glede predhodne in nove ureditve položaja dolžnika v izvršilnem postopku, vse v luči zadeve Vaskrsić proti Sloveniji.
Keywords: izvršilni postopek, izvršba, izvršba na nepremičnine, zadeva Vaskrsić proti Sloveniji, načelo sorazmernosti, javna dražba.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1968; Downloads: 623
Full text (1,15 MB) |
5. Prodaja nepremičnin v stečajnem postopkuMaja Mlinar, 2017, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je podrobneje predstaviti postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ter za lažje razumevanje tudi osnove samega stečajnega postopka.
V stečajnem postopku se prodaja nepremičnin opravi z namenom poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. V večini primerov so ravno nepremičnine predmet ločitvenih pravic, s katerimi imajo ločitveni upniki zavarovane svoje terjatve, zato se v tem primeru prisilna prodaja nepremičnin opravi z namenom uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki izhaja iz same hipoteke. Ločitveni in navadni upniki morajo svoje terjatve pravočasno prijaviti v stečajni postopek, da bi pridobili pravico do poplačila svojih terjatev iz splošne oz. posebne razdelitvene mase.
Dovoljeno je opraviti prodajo le tistih nepremičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik se s prodajno pogodbo namreč zaveže, na kupca prenesti svojo lastninsko pravico. Da bi to obveznost lahko izpolnil, mora biti stečajni dolžnik resnični lastnik nepremičnine. V kolikor stečajni dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine je zelo pomembno, da resnični lastnik v stečajni postopek prijavi svojo izločitveno pravico. V primeru, da bo njegova izločitvena pravica pri preizkusu terjatev priznana, se bo nepremičnina, ki je predmet te izločitvene pravice, izločila iz stečajne mase in se izročila resničnemu lastniku.
V stečajnem postopku za prodajo nepremičnin niso dovoljeni vsi nam znani in mogoči načini prodaje, temveč so pravila glede celotnega postopka prodaje in samega dovoljenega načina prodaje, izrecno določena. Dovoljeni načini prodaje so javna dražba, javno zbiranje ponudb in postopek neposrednih pogajanj.
Nepremičnina se na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko prodaja samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Šele pri dodatnem sklepu o prodaji se lahko prodaja opravi, npr. na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb ali na podlagi neposrednih pogajanj. Izjema od tega pravila so tiste nepremičnine, katerih ocenjena vrednost je manjša ali enaka 15.000 EUR.
Keywords: stečajni postopek, prodaja nepremičnin, ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajna masa, prijava terjatve, javna dražba, javno zbiranje ponudb, razdelitvena masa
Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 4793; Downloads: 612
Full text (473,44 KB) |
6. Proces podelitve radijskih frekvenc z elektronsko javno dražboJanja Varšek, 2016, master's thesis/paper Abstract: Učinkovito podeljevanje radijskih frekvenc je ključnega pomena za zagotovitev dostopa do sodobnih mobilnih komunikacij čim širšemu krogu prebivalstva. V letu 2014 je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije prvič izvedla podelitev radijskih frekvenc s pomočjo javnega razpisa. Ker se je s tem postopkom srečala prvič, je bilo potrebno pridobiti nova znanja in izvesti mednarodne primerjave. V skladu z zastavljenimi cilji, najboljšimi praksami na mednarodni in evropski ravni ter ob upoštevanju konkurenčnih postopkov dodelitve radijskih frekvenc se je kot najučinkovitejša izkazala podelitev frekvenc z javno dražbo. Vedno pa so možnosti za izboljšavo procesa. V magistrski nalogi sta opisana proces podelitve radijskih frekvenc z javnim razpisom z izvedbo elektronske in neelektronske dražbe. Na podlagi opisa sta pripravljena modela izvedbe obeh procesov. V nadaljevanju je narejena kritična analiza predvsem z vidika porabljenih virov in stroškov ter predlog izboljšav obeh procesov vključno z modeloma prenovljenih procesov.
Keywords: — proces
— radijske frekvence, — javni razpis, — javna dražba, — javne komunikacijske storitve
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1355; Downloads: 134
Full text (10,33 MB) |
7. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINI V OKVIRU PRISILNE PRODAJE V IZVRŠBI S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSETanja Ernst, 2016, undergraduate thesis Abstract: Moje Diplomsko delo Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v okviru prisilne prodaje v izvršbi s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi porasta vse večjega trenda nakupa nepremičnin na javnih dražbah, ki potekajo v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, saj se za takšen način nakupa nepremičnine v zelo negotovih izvršilnih procesih odločijo posamezniki, ki si na takšen način želijo pridobiti lastninsko pravico na svoji prvi nepremičnini in si tako rešiti stanovanjsko problematiko, na drugi strani pa je prisilna prodaja v izvršbi pomembna z vidika interesa upnika, ki želi od dolžnika izterjati svojo terjatev na način, da predlaga kot sredstvo izvršbe zoper dolžnika tudi izvršbo na nepremičnine dolžnika, ki lahko poleg grožnje dolžniku naj svoj dolg namesto izmikanja raje plača, pripelje tako daleč, da se dolžnikove nepremičnine prisilno prodajo v izvršilnem postopku, pridobljeni denarni znesek iz takšne prisilne prodaje pa se razdeli med upnike.
Prvo poglavje mojega diplomskega dela vsebuje obrazložitev pojma pridobitve lastninske pravice v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, ki predstavlja enega od načinov izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini po nastanku prisilne hipoteke, t.j. hipoteke na podlagi sodne odločbe. Pravila in določila glede poteka izvršilnega postopka celovito ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je dočakal že kar nekaj sprememb z novelami, med drugim tudi na področju nepremičninske izvršbe.
Sredstva zavarovanja in način nastanka prisilne hipoteke sem predstavila v drugem poglavju, kjer sem opisala dva načina nastanka prisilne hipoteke, in sicer prvi način kot izvršba na nepremičnine zaradi poplačila denarne terjatve in nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja, v svojem diplomskem delu pa sem se ukvarjalo samo z nastankom prisilne hipoteke z izvršbo na nepremičnine dolžnika. V nadaljevanju svojega diplomskega dela sem v tretjem poglavju podrobneje predstavila predmet nepremičninske izvršbe in nepremičninsko izvršbo kot izvršilno sredstvo izvršbe ter v četrtem in petem poglavju podrobneje opisala sam potek prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku.
Srednji del mojega diplomskega dela predstavlja šesto poglavje, kjer sem prestavila pogoje in načine prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, in sicer potek javne dražbe ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo ter novost, ki jo je prinesla novela ZIZ-J, in sicer gre za prodajo nepremičnine z zavezujočim zbiranjem ponudb. Navedeno poglavje sem zaključila s predstavitvijo dveh izvršilnih sklepov, in sicer sklepa o domiku ter sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj slednji predstavlja konstitutivno odločbo sodišča v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika in kot taka način izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, vse našteto pa sem podkrepita tudi s sodnimi odločbami aktualne sodne prakse.
V sedmem poglavju sem opisala pojem varstva lastninske pravice v pričakovanju, ki predstavlja konflikt med nevpisanimi kupci nepremičnin v postopkih proti prodajalcem ali tretjim, kjer sem našla bogat izbor aktualne sodne prakse.
Ves navedeni teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse.
Keywords: pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe, prisilna hipoteka, prisilna hipoteka v postopku zavarovanja, prisilna prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2350; Downloads: 254
Full text (361,50 KB) |
8. JAVNA DRAŽBA V IZVRŠILNEM POSTOPKUMaja Platnjak, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava javno dražbo v izvršilnem postopku.
Javna dražba pomeni prodajo predmeta izvršilnega postopka tistemu ponudniku, ki na prodajnem naroku poda najvišjo ponudbo. Kot eden izmed načinov prodaje se najpogosteje izvede pri prodaji nepremičnin in premičnin. Na javni dražbi pa se lahko prodajo tudi nematerializirani vrednosti papirji, druge premoženjske oziroma materialne pravice ter delež družbenika.
V diplomski nalogi so predstavljena temeljna načela izvršilnega postopka, ki veljajo za javno dražbo ter navedena sredstva izvršbe, pri katerih se opravi prodaja na javni dražbi. Podrobno je opisan potek dražbe premičnin in nepremičnin s sprotnim navajanjem sprememb, ki jih je na tem področju prinesla novela Zakona o izvršbi in zavarovanju leta 2014. Ob posameznih institutih javne dražbe pa je hkrati navedena ustrezna sodna praksa sodišč Republike Slovenije.
Keywords: temeljna načela, izvršba na premičnine, izvršba na nepremičnine, izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, izvršba na druge premoženjske pravice, izvršba na delež družbenika, javna dražba, sodna praksa.
Published in DKUM: 10.05.2016; Views: 3243; Downloads: 418
Full text (666,12 KB) |
9. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINAH TER PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV NA HRVAŠKEMFuad Šabotić, 2015, undergraduate thesis Abstract: Izvršba je postopek, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Zakon določa pravila za zavarovanje terjatev in ureja službo izvršitelja (1. čl. ZIZ).
Gre torej za sodelovanje več strank, pri katerem se s strani sodišča skuša zagotoviti pravičnost, tako da lahko upnik z izvršbo prisili dolžnika za poplačilo obveznosti. Upniki se iz kupnine lahko poplačajo v celoti ali delno. V Sloveniji je izvršba urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki pa se je spremenil oz. dopolnil že velikokrat. Nazadnje je prišla leta 2015 v veljavo novela ZIZ-K, s katero je ZIZ doživel nekaj sprememb, vendar je za nas bolj zanimiva novela ZIZ-J, ker je bilo več sprememb na področju nepremičnin.
V diplomski nalogi se bom dotaknil tudi naše sosednje države Hrvaške, ki ima izvršbo na nepremičninah urejeno zelo podobno kot mi: najprej se izvršba zabeleži v zemljiško knjigo, nato se ugotovi vrednost nepremičnine in steče prodaja nepremičnine, na koncu pa se poplačajo upniki.
Keywords: izvršba, izvršba na nepremičnine, ZIZ, izvršilni postopek, izvršba nepremičnin na Hrvaškem, javna dražba, sodna praksa, nepremičnina
Published in DKUM: 25.03.2016; Views: 1868; Downloads: 272
Full text (642,93 KB) |
10. Zaznamba izvršbe in nastanek prisilne hipoteke s pregledom sodne praksePatricija Podgoršek, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Zaznamba izvršbe in nastanek prisilne hipoteke s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi povečanega števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se čedalje več ljudi srečuje s tem problemom in samega postopka izvršbe na nepremičnine ne pozna, sem se odločila, da dotično temo podrobneje raziščem in predstavim v diplomskem delu.
Prvo poglavje vsebuje obrazložitev splošnih pojmov zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke, ki sta primarna za nadaljnje razumevanje. Postopek izvršbe na nepremičnine je urejen z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Praviloma prisilna zastavna pravica nastane na dva načina, in sicer z izvršbo na nepremičnino zaradi poplačila denarne terjatve ali pa z zastavno pravico na nepremičnini v postopku zavarovanja. V diplomski nalogi sem se usmerila na področje prisilne zastavne pravice, ki nastane z izvršbo na nepremičnini, natančneje na postopek prodaje nepremičnine zaradi izterjave denarne terjatve v izvršilnem postopku.
V drugem poglavju sem predstavila splošne značilnosti izvršbe in izvršilnega postopka ter predstavila tudi temeljna načela izvršbe ter nato v tretjem, četrtem in petem poglavju nadaljevala s postopkom izvršbe na obremenjeno nepremičnino ter predmeti izvršbe, zaključila pa s sredstvi izvršbe, ki so na razpolago upniku.
V osrednjem delu diplomske naloge, natančneje v šestem poglavju, je predstavljen celoten potek prodaje nepremičnine v izvršbi. Ta del naloge zajema tudi postopek izdaje odredbe o prodaji in javno dražbo ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo. Predstavitev postopka prodaje nepremičnine v šestem poglavju je zaključen s poglavjem, ki opisuje položitev kupnine in postopek izročitve prodane nepremičnine kupcu ter način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko. Sedmo poglavje vsebuje postopek poplačila upnikov iz izkupička od prodaje, ki se opravi po opravljeni prodaji nepremičnine na razdelitvenem naroku. V osmem poglavju sem se osredotočila predvsem na posledice, ki nastanejo s prodajo nepremičnine v izvršbi, in le-to v devetem poglavju povezala z načini prenehanja prisilne hipoteke.
Teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse iz vsakdanjega življenja.
Keywords: zaznamba izvršbe, prisilna hipoteka, izvršilni postopek, prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, neposredna pogodba, pridobitev lastninske pravice, posledice prodaje nepremičnine v izvršbi, prenehanje prisilne hipoteke.
Published in DKUM: 04.09.2015; Views: 1961; Downloads: 489
Full text (644,13 KB) |
