1. Digitalizacija javnih naročil in korupcijska tveganja : magistrsko deloTjaša Arnšek, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem svetu se dogajajo hitre in neprestane spremembe, katerih ključna sestavina je pogosto digitalizacija. Družba se je preoblikovala v digitalno obliko, kjer binarna niza 0 in 1 omogočata shranjevanje, urejanje in deljenje podatkov. Proces digitalizacije vključuje preoblikovanje analognih materialov v digitalni, elektronski format, namenjen shranjevanju in obdelavi v računalniških sistemih. Vlade po svetu uvajajo digitalizacijo kot osrednjo komponento reforme javne uprave, pri čemer želijo doseči večjo učinkovitost in kakovost storitev. Leta 2010 je Evropska unija z uvedbo več strateških dokumentov in direktiv začela svojo digitalno agendo, pri čemer je prepoznala hitro rastočo digitalno ekonomijo. Ta agenda vključuje širjenje digitalnega poslovanja, prilagajanje digitalizacije v poslovnem svetu ter izboljšanje digitalnih storitev v javnem sektorju in družbi kot celoti. Naša država se prav tako zavzema za prehod v sodobno digitalizirano gospodarstvo v prihodnjem desetletju, kar želi uresničiti s pomočjo strategije za digitalno transformacijo gospodarstva. Manchesterska deklaracija iz leta 2005 je poudarila pomembnost elektronskega javnega naročanja, ki je postalo ključna e-storitev za poslovne subjekte. Ta proces obsega več faz, vključno z e-objavo, e-oddajo ponudb, e-ocenjevanjem ponudb, e-naročilom, e-računom in e-plačilom. Ker je pri javnih naročilih vpleten denar davkoplačevalcev, je ključno zagotoviti transparentnost in učinkovitost v celotnem procesu. Javno naročanje ni le orodje za upravljanje javnih sredstev, temveč tudi sredstvo za uresničevanje javnih politik in spodbujanje razvoja določenih sektorjev. Toda obstaja tudi tveganje za korupcijo, še posebej na področju javnih naročil, ki predstavljajo pomemben del gospodarstva. Vprašanje korupcije postane še posebej pomembno v kontekstu digitalizacije javnega naročanja, saj se postavlja vprašanje, ali digitalni procesi povečujejo ali zmanjšujejo korupcijska tveganja. V okviru zaključnega dela smo tematiko obravnavali s pregledom in analizo relevantne znanstvene ter strokovne literature. Za pridobitev globljega vpogleda smo uporabili kvalitativni pristop raziskovanja, ki je vključeval usmerjene intervjuje s strokovnjaki, ki izvajajo procese javnih naročil. Keywords: digitalizacija, javna naročila, korupcija, tveganja, magistrska dela Published in DKUM: 01.03.2024; Views: 535; Downloads: 89 Full text (805,73 KB) |
2. Javna naročila in korupcija : magistrsko deloAdriana Gjergjek, 2023, master's thesis Abstract: Od delovanja javnega sektorja je odvisen razvoj in zagotavljanje trajnostne gospodarske blaginje, socialne kohezije in dobrega počutja ljudi. Eno najpomembnejših področij delovanja javnega sektorja je področje javnih naročil, ki predstavlja pomemben del proračuna Evropske Unije, državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti, kar pomeni, da je od njega odvisna gospodarska rast ali BDP. Zato ga lahko definiramo kot ključnega akterja pri zagotavljanju države blaginje in pravne države. Zaradi pomembnosti prispevanja k razvoju gospodarstva in s tem povezane težnje po dobrem življenjskem standardu je pomembno, da delovanje sistema javnega naročanja temelji na integritetnem ravnanju javnega sektorja. Ne glede na to, da ima Slovenija vsa področja delovanja skrbno pravno regulirana in vseskozi teži k implementaciji EU standardov ter skladno s tem dopolnjuje predhodno zakonodajo, prihaja v praksi do težav pri zagotavljanju ustreznega in učinkovitega nadzora nad razpolaganjem javnih financ ter delovanju sistema javnega naročanja. Slednje potrjujejo primer nabave respiratorjev za čas vladanja pandemije COVID-19 leta 2020, neučinkovito delovanje informacijskega sistema največje slovenske zdravstvene ustanove UKC Ljubljana ter problematiko nespametnih gradenj bioplinarn po Sloveniji, še posebej delovanje bioplinarne ECOS v Lendavi. Pregled literature in opravljene študije primerov je pokazal, da je področje javnih naročil eno od ključnih žariščnih točk, ki je zaradi pomembnosti in vsebnosti visokih denarnih vrednosti zelo ranljivo in mamljivo za izvedbo koruptivnih dejanj, pri čemer je posebej ranljiva predrazpisna faza. Povezanost politike, korupcije in gospodarstva, tesne prijateljske vezi ter vplivi iz ozadja predstavljajo glavni razlog za izvedbo koruptivnih dejanj v postopkih javnega naročanja. Zaradi tega mnoga dejanja ne glede na povzročeno škodo ostanejo nekaznovana, skrita očem javnosti in po določenem času pozabljena, kot da se sploh niso zgodila, glavni akterji pa še naprej ostajajo na najvišjih državnih položajih. Keywords: javna naročila, javna uprava, korupcija, zakonodaja, magistrska dela Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 536; Downloads: 119 Full text (2,09 MB) |
3. Dojemanje prevar in korupcije študentov v Sloveniji : magistrsko deloAna Marija Poplašen, 2022, master's thesis Abstract: Korupcija je globalen problem, posledice pa se največkrat kažejo kot ogromne finančne izgube. Mnoge države se zavzemajo za preprečevanje korupcije, še posebej pomembno pa je preventivno delovanje, kjer med ključne prioritete uvrščamo ozaveščanje mladih. V zaključni nalogi je tako poudarek na dojemanju korupcije študentov in razširjenosti korupcije v javni upravi. Prvotno so predstavljena teoretična izhodišča, ki nakazujejo, da je razumevanje korupcije kot pojma in poznavanje njenih pojavnih oblik še vedno nezadostno. Med drugim se to kaže tudi v pomanjkanju enotne definicije. Še posebej problematično je dejstvo, da stopnje korupcije zaradi prikritosti kaznivih dejanj ne moremo natančno izmeriti.
Rezultati raziskave prikazujejo, kako študenti različnih fakultet dojemajo korupcijo v Sloveniji. Študenti izkazujejo visoko nezaupanje do ustanov javnega sektorja, med katerimi izstopajo: parlament, zdravstvo in lokalne uprave. Obenem je večina študentov prepričana, da je korupcije vsako leto več. Čeprav so študenti do korupcije kritični, so predvsem mladi pripravljeni na koruptivne dogovore v lastno korist. Med bolj izpostavjenima oblikama korupcije med mladimi sta nepotizem in klientelizem, ki mladim omogočata karierni razvoj in preskrbljenost.
Problematično je dejstvo, da je družba do korupcije tolerantna. Veliko je tudi takih, ki korupcije ne bi prijavili. Mladi, z visoko stopnjo integritete, pa so postali kjučni gradnik za razvijanje družbe z ničelno toleranco do korupcije. Keywords: korupcija, prevara, javna uprava, dojemanje korupcije, študenti, magistrska dela Published in DKUM: 26.09.2022; Views: 692; Downloads: 57 Full text (1,02 MB) |
4. Javna delaTamara Lovrec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest, ki je eden izmed zakonsko določenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Programe izvajajo neprofitni delodajalci. Osebe, ki so vključene v program javnih del imajo zagotovljeno plačo, povrnjene stroške prehrane med delom in potne stroške, letni dopust in regres za letni dopust, spodbudo in podporo mentorja ter usposabljanje za opravljanje dela. Pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del je urejena Zakonu o delovnih razmerjih, njene posebnosti pa so urejene v Zakonu o urejanju trga dela, financiranje javnih del je podrobneje določeno v Pravilniku o izboru in sofinanciranju programov javnih del. Keywords: javna dela, aktivna politika zaposlovanja, financiranje javnih del, udeleženci javnih del, javna dela na Irskem Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 1532; Downloads: 113 Full text (1,01 MB) |
5. Neoliberalizem v visokem šolstvu - resničnost, ki ji asistira akademska skupnostMarija Javornik, Marko Marinčič, 2014, original scientific article Abstract: Prispevek govori o učinkih globalizacije in neoliberalnih politik v visokem šolstvu. Glede na paradigmatski preobrat v razumevanju družbene vloge splošnega izobraževanja in znanja na splošno se univerze, zlasti tiste, ki so oddaljene od centrov globalnega kapitala, kot raziskovalne ustanove spontano podrejajo interesom kratkoročnega dobička, kot izobraževalne ustanove pa se preobražajo v tovarne za produkcijo »uporabnega« znanja. Avtorja to ponazorita s primerom Univerze v Mariboru, ki se v svojih uradnih strategijah izrecno opredeljuje za podjetniški tip univerze, pri čemer skuša uničujoče učinke finančnih pritiskov promovirati kot razvojno priložnost. Težnja po fleksibilizaciji dela na univerzi delavce postavlja v čedalje bolj negotov položaj, kakovost študija pa vidno pada; vendar smo priča svojevrstnemu paradoksu: člani akademske skupnosti in študenti omenjenim procesom v čedalje večji meri dejavno asistirajo. Keywords: neoliberalizem, akademsko podjetništvo, akademska skupnost, fleksibilizacija dela, javna služba, visoko šolstvo Published in DKUM: 01.08.2017; Views: 1476; Downloads: 154 Full text (142,02 KB) This document has many files! More... |
6. BREZPOSELNOST IN JAVNA DELA V OBČINI KOČEVJERebeka Jambrovič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Medtem ko se je na ravni države stopnja brezposelnosti v zadnjem letu umirila, so razmere na trgu dela v občini Kočevje povsem drugačne. Stopnja brezposelnosti je visoko nad slovenskim povprečjem, brezposelni pa se vse pogosteje vključujejo v enega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, programe javnih del.
V diplomskem delu smo ugotavljali, kako pogosto se brezposelni vključujejo v javna dela ter ali le-ta vplivajo na zmanjševanje brezposelnosti. Na podlagi uradnih, javno dostopnih podatkov smo pridobili dokaj celovite informacije o obsegu in strukturi udeležencev javnih del, kot dopolnitev pri osvetlitvi problema pa smo z metodo intervjuja predstavili nekatera mnenja oz. stališča s strani predstavnika OS Ljubljana, izvajalca javnih del v občini Kočevje - ter udeležencev.
Izvajanje javnih del se je za občino Kočevje izkazalo za zelo pomembno. Glede na stanje na trgu dela pa je najverjetneje pričakovati, da bodo javna dela tudi v prihodnje usmerjena v reševanje brezposelnosti. Keywords: Občina Kočevje, Brezposelnot, Aktivna politika zaposlovanja, Javna dela Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1881; Downloads: 164 Full text (1,32 MB) |
7. Analiza javnih del v Savinjski in Pomurski regijiMateja Gojzdnik, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V Sloveniji ima program javnih del v okviru aktivne politike zaposlovanja že kar dolgo tradicijo, saj poteka od leta 1990. Javna dela omogočajo zaposlitev, socialno varnost, nova znanja, delovne izkušnje, vključenost v delovno okolje in širjenje socialne mreže. Javna dela prispevajo k dvigu kakovosti življenja in k razvoju novih delovnih mest.
V teoretičnem delu predstavljamo pojav in probleme brezposelnosti ter posebej program javnih del kot ukrep, s katerim država posega na trg dela. V empiričnem oziroma raziskovalnem delu pa podrobno analiziramo javna dela v Savinjski in Pomurski regiji, in sicer za obdobje od leta 2007 do 2013.
Preizkusili smo veljavnost dveh hipotez in obrazložili rezultate. Diplomsko delo zaključujemo z nekaj predlogi za izboljšanje stanja na tem področju. Keywords: Javna dela, Zaposlovanje, Brezposelnost, Aktivna politika zaposlovanja, Savinjska regija, Pomurska regija Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 983; Downloads: 76 Full text (1,06 MB) |
8. ANALIZA DELOVNIH MEST NA STANOVANJSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJEKaja Rebula, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Sistemizacijo obravnavamo kot normativ, ki ureja odnose med dvema glavnima elementoma na področju dela, to sta delovni proces in izvajalec delovnega procesa. Določa organiziranost delovnega procesa. Pod pojmom sistemizacija lahko razumemo tudi katalog delovnih mest z opisi. Podatke za opis delovnega mesta pridobivamo s pomočjo analize dela. Analiza dela je zapis vseh nalog in zahtev na delovnem mestu, fizikalnih in socialnih delovnih razmer, odgovornosti ter ostalih osebnostnih lastnosti, ki so pomembne za opravljanje določenega dela.
Na primeru Stanovanjskega sklada RS bomo obdelali pomembnost in ustreznost sedanje sistemizacije. Stanovanjski sklad posluje od leta 1991, skozi leta pa sta se njegova vizija in poslanstvo spreminjala. Posledično so se spremenile dejavnosti, ki jih sklad izvaja. V diplomskem delu smo ugotavljali, ali obstoječa sistemizacija dohaja potrebe sodobnega časa. Zanima nas, ali se sistemizacija, ki je bila napisana leta 2004, še vedno sklada s sistemom vseh opravil na Stanovanjskem skladu RS, glede na spremembo delovnih procesov in organiziranosti. Obravnavali smo sistemizacijo in analizo dela v finančnem sektorju. Primerjali smo opise delovnih mest, katera so navedena v katalogu delovnih mest z rešenim vprašalnikom, katerega so izpolnili zaposleni v finančnem sektorju. Preko rešenega vprašalnika so nam zaposleni podali sliko njihovih opravil in aktivnosti, ki jih izvajajo na delovnem mestu.
V diplomskem delu smo podali predloge za opise delovnih mest, pri katerih prihaja do razhajanj in s tem prispevali predlog sistemizacije za finančni sektor, ki ustreza sedanjem stanju na Stanovanjskem skladu RS. Prav tako smo ugotovili, da se pojavlja potreba po novih delovnih mestih. Sedanja sistemizacija ne kaže jasne in realne slike procesov, ki se v organizaciji odvijajo in njihove medsebojne povezave. Na podlagi podatkov, ki jih vsebuje zastarela sistemizacija, potrebe po novem delovnem mestu kadrovska služba v organizaciji ni zaznavala. Keywords: Sistemizacija delovnih mest, analiza dela, javna uprava, opis delovnega mesta, Stanovanjski sklad Republike Slovenije Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1904; Downloads: 177 Full text (1,27 MB) |
9. UČINKI JAVNIH DEL V JAVNIH ZAVODIH V LITIJIAlen Kraševec, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Zaposlovanje v okviru ukrepa javnih del zaposlitev omejuje na največ eno leto, hkrati pa Zakon o urejanju trga dela po preteku javnega dela onemogoča redno zaposlitev. Delodajalci se tako srečujejo z visoko fluktuacijo, delavci pa z nižjo motivacijo in negotovostjo. V diplomskem delu na osnovi raziskave zadovoljstva delodajalcev in delojemalcev oblikujemo predloge za izboljšave. Z raziskavo ugotavljamo, da so glavni problem časovna omejitev trajanja zaposlitve v okviru javnih del, zahteva po sofinanciranju zaposlitve s strani delodajalca ter kriteriji delavcev, ki jih je v okviru javnih del mogoče zaposliti. Delodajalci opozarjajo, da večji del trajanja zaposlitve javne delavce le usposabljajo ter da program prinaša prevelike obremenitve z vidika njihovih sredstev in virov. Na osnovi teh ugotovitev podajamo dva predloga izboljšav. Prvi predlog zajema take prilagoditve letnih programov zavodov, da bi vanje javne delavce lahko vključevali z manj usposabljanja. Drugi predlog zajema programe usposabljanja in programe prostovoljstva, v katere bi zavodi lahko povabili potencialne kandidate za javna dela ter jih tako usposobili že pred nastopom zaposlitve v okviru javnega dela. Tako delavci kot delodajalci bi lahko na ta način doprinesli k zmanjšanju posledic obstoječih omejitev, ki jim predstavljajo glavne težave. Keywords: Javna dela, aktivna politika zaposlovanja, raziskava zadovoljstva. Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1556; Downloads: 93 Full text (944,04 KB) |
10. Izvedba javnih del v Kozjanskem parku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaMartina Krivec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Programi javnih del so v Republiki Sloveniji pomembna in uspešna sestavina aktivne politike zaposlovanja in so namenjeni predvsem zaposlitvi ciljnih skupin brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti, izboljšanju veščin in spretnosti, ki so potrebne na delovnem mestu in pri iskanju zaposlitve, prispevajo k dvigu kakovosti življenja, namenjeni pa so tudi k spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
Kozjanski park je največji regijski park v Sloveniji, ustanovljen leta 1981. Število zaposlenih je v javnem zavodu nenehno naraščalo. Med najpomembnejšimi cilji zavoda je izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev zavarovanega območja in preprečevanje prevelikega odseljevanja. V Kozjanskem parku se je izkazalo, da so javna dela uspešna oblika aktivne politike zaposlovanja. Veliko delavcev, zaposlenih preko javnih del, se je namreč uspelo zaposliti za določen ali nedoločen čas v Kozjanskem parku ali izven njega. Večina je domačinov z visoko izobrazbo, ki so danes v Kozjanskem parku celo redno zaposleni za nedoločen čas.
V diplomskem delu ugotavljamo, da lahko v Kozjanskem parku še veliko naredimo za nadaljnji razvoj tega območja s preusmerjanjem k ekološkemu načinu kmetovanja, s širitvijo in združevanjem sedanjih programov celostnega razvoja podeželja, z izobraževanjem in svetovanjem lokalnemu prebivalstvu, s promocijo in trženjem… To bi pripomoglo k zagotavljanju zaposlitvenih možnosti podeželskega prebivalstva. Pomembno pa je tudi, da v sodelovanju s pristojnim ministrstvom opredelimo in rešimo problematiko kadrovskih potreb in pripravimo srednjeročni kadrovski načrt. Smiselno bi bilo, da ministrstvo seznanimo o dolgoletni uspešnosti javnih del in z njimi povezanega rednega zaposlovanja. To bi lahko predstavljalo osnovo za pridobivanje sredstev za sofinanciranje ministrstva za programe javnih del, ki jih izvajamo. Keywords: javna dela, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 865; Downloads: 40 Link to full text |