2.
INSTITUT ODPRAVNINE V SLOVENSKI UREDITVI DANES IN JUTRIUroš Rošer, 2015, undergraduate thesis
Abstract: Diplomska naloga obravnava ureditev odpravnine v Republiki Sloveniji, s pregledom mednarodnih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in sodne prakse.
V predstavitvi ureditve instituta odpravnine v Republiki Sloveniji je podrobno predstavljen sistem, ki je uveljavljen z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1), Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) in kolektivnimi pogodbami.
Odpravnina je nadomestilo, ki je nekomu izplačano ob prenehanju nekega sodelovanja, v delovnopravnem smislu, prenehanju delovnega razmerja.
Odpravnina po svoji naravi zasleduje dvojen namen. Prvič, zagotavljanje socialne varnosti delavca, kateremu se, največkrat nepredvideno, status delavca spremeni v brezposelnost in drugič, kot kompenzacija delavcu za njegov prispevek pri poslovanju družbe v daljšem časovnem obdobju.
Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine v slovenskem pravnem sistemu je poleg ustreznega načina prenehanja delovnega razmerja tudi dopolnitev določene delovne dobe pri delodajalcu ali njegovih pravnih naslednikih, njena višina je odvisna tudi od delavčeve povprečne mesečne plače. Splošno velja, da je delavec, razen pri zaposlitvi za določen čas, upravičen do odpravnine šele po prvem letu zaposlitve. Zneski odpravnin so nizki, delavcu načeloma vsaka nova zaposlitev predstavljava nov tek delovne dobe za izračun odpravnine.
Odpravnina je v Sloveniji z zakonodajo zelo podrobno regulirana, hkrati pa je potrebna prenove sistemske regulacije. Slovenski sistem odpravnino ureja na način, ki glede na današnjo dinamiko poslovanja v gospodarstvu, ne ustreza pravični in na dolgi rok vzdržni obravnavi vseh deležnikov, tj. delavcev, delodajalcev in ostale družbe.
Rešitev je v celoviti reformi instituta odpravnine, z uporabo čilske ureditve individualnih računov, avstrijske ureditve navezave skladov odpravnin na pokojninske sklade in enakopravno obravnavo vseh subjektov, s katero bi zgradili vzdržen sistem, ki bi poleg zagotavljanja sredstev za socialno varnost delavcev skrbel tudi za sredstva za stabilnost pokojninskega sistema. Ukrepi na področju varovanja šibkejših in okolja bi vplivali na instrumente za regulacijo pravic denarnih prejemkov vseh subjektov.
Keywords: odpravnina, sklad, ZDR-1, slovenski pravni sistem, delovno pravo, avstrijska ureditev odpravnin, čilska ureditev odpravnin, sistem odpravninskih skladov, sistem varčevalnih računov, jamstveni sklad, prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 1516; Downloads: 200
Full text (436,32 KB)
