| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv časa pokrivanja jagod glede na pridelek : diplomsko delo
Laura Hoheger, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2023 smo v proizvodnem nasadu jagod v Zrkovcih izvedli poskus, kjer smo želeli ugotoviti, ali čas pokrivanja jagod s plastenjaki vpliva na pridelek jagod. Za poskus smo izbrali jagode sorte 'Clery'. Del nasada smo pokrili zgodaj (31. januarja 2023), del nasada pa pozno (22. aprila 2023). Hitro pokrite jagode smo pričeli obirati 7. maja 2023 in končali 1. junija 2023, pozno pokrite smo obirali od 27. maja do 9. junija 2023. Po končanem obiranju smo izračunali povprečno število plodov na rastlino, njihovo povprečno maso in povprečno maso enega ploda. Ugodne vremenske razmere jeseni 2022 so vplivale na veliko povprečno število plodov na rastlino. Vremenske razmere spomladi 2023 pa so imele vpliv na različen razvoj plodov pri hitro in pozno pokritih jagodah. Ugotovili smo, da je čas pokrivanja jagod spomladi 2023 vplival na povprečno število plodov. Hitreje pokrite jagode so imele približno 20 % večje povprečno število plodov kot pozno pokrite jagode. Povprečna masa plodov na rastlino je bila večja pri hitro pokritih jagodah. Čas obiranja je bil daljši pri jagodah, kjer smo jagode pokrili v zgodnejšem terminu. Čas pokrivanja ni vplival na povprečno maso jagod.
Keywords: jagode, plastenjaki, pridelek
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 240; Downloads: 34
.pdf Full text (1,38 MB)

2.
Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko delo
Neža Slovša, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Keywords: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 519; Downloads: 107
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Aromatične spojine jagod (Fragaria x ananassa Duch) : diplomsko delo
Katarina Penič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Jagodam daje skladen in na splošno všečen okus razmerje sladkorjev ter organskih kislin. Poleg tega so v plodovih prisotne tudi hlapne (aromatične) spojine, ki se izločajo med zorenjem in pomembno prispevajo h končni aromi dozorelih jagod. V sklopu tega zaključnega dela smo ugotavljali, katere posamezne aromatične snovi dajejo jagodam značilno aromo. Raziskovanje je potekalo na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani od leta 2020 do leta 2022. Na podlagi validirane metode smo določali vsebnost posameznih izbranih aromatskih spojin jagode s pomočjo metode SPME v sklopu plinske kromatografije (GC-MS) za merjenje vsebnosti hlapnih komponent. Uspešno smo potrdili prisotnost 15 različnih aromatičnih spojin, razdeljenih v 5 skupin (aldehidi, estri, alkoholi, terpenoidi in ketoni). Identificirali smo 6 estrov (metil-2-metilbutirant, etil-2-metilbutirant, etil-izovalerat, metil heksonat, metil oktanoat in oktil acetat), 3 alkohole (trans-2-heksen-1-ol, cis-2-heksen-1-ol in 1-penten-3-ol), 3 terpenoide (geraniol, α-terpinol in nerolidol), 2 aldehida (trans-2-heksen-1-al in heksanal) in 1 keton (2-heptonanon). S pridobljenimi podatki, ki smo jih ustrezno obdelali, smo ugotovili, da so v jagodah sorte 'Clery' prisotne v največjem deležu hlapne snovi iz skupine aldehidov (predstavljajo 67,4 % vseh identificiranih hlapnih spojin) in da prevladujejo arome iz skupine estrov, ki dajejo okusu sadno noto.
Keywords: jagode, arome, plinska kromatografija
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 490; Downloads: 82
.pdf Full text (2,35 MB)

4.
Vpliv izbranih koristnih talnih gliv v različnih pridelovalnih sistemih na pridelek in kakovost jagod : diplomsko delo
Primož Kotnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod. Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Keywords: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 617; Downloads: 1278
.pdf Full text (1,58 MB)

5.
Izolacija antioksidantov iz jagod črnega bezga (Sambucus nigra) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nastja Šiler, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati antioksidativne lastnosti ekstraktov jagod črnega bezga (Sambucus nigra) s ciljem ovrednotenja izbranega naravnega materiala kot alternative sintetičnim zdravilnim učinkovinam. Uporabili smo tri različne konvencionalne ekstrakcijske metode in dve različni topili, da smo pridobili šest različnih ekstraktov jagod črnega bezga. Po računanju izkoristka ekstrakcij so sledile spektrofotometrične analize. Določali smo vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in karotenodiov, ki so znani po antioksidativnih lastnostih. To lastnost ima tudi vitamin C, katerega maso smo določali s titracijo. Na koncu je sledila analiza ekstraktov s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS), s katero smo določevali prisotnost osmih fenolnih spojin. Rezultate smo torej dobili s kvantitativno in kvalitativno analizo ekstraktov. Rezultati kažejo, da so koncentracije vseh osmih fenolnih spojin najvišje pri ekstrakciji po Soxhletu, kjer smo za topilo uporabili mešanico etanola in vode (etanol : voda = 60 : 40 vol. %). Izkoristki so pri nekaterih drugih ekstrakcijah višji, s tem tudi večja vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov, vendar pa je tam koncentracija teh osmih fenolnih spojin nižja. Karotenoidi so prisotni v vseh ekstraktih, vendar v manjših količinah. Ugotovili smo tudi prisotnost vitamina C, kar smo dodatno potrdili z visokimi koncentracijami rutina, fenolne spojine, ki vpliva na delovanje tega vitamina.
Keywords: jagode črnega bezga, izolacija aktivnih učinkovin, antioksidanti, fenolne spojine, LC MS
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 678; Downloads: 102
.pdf Full text (3,81 MB)

6.
Pregled taninov v jagodičevju
Barbara Bernjak, 2021, master's thesis

Abstract: Tanini so skupina polifenolnih spojin, ki jih kot sekundarne metabolite sintetizirajo in akumulirajo višje rastline. Delimo jih na hidrolizabilne tanine in proantocianidine. Prisotni so v številnih rastlinskih tkivih, v obliki različnih struktur in v različnih količinah. Pregledni članek ponuja kratek pregled o porazdelitvi taninov v rastlinah in povzema trenutno znane izsledke o taninih v jagodah, malinah, borovnicah, ki so najpogosteje gojeno in konzumirano jagodičevje ter aroniji, ki je postala priljubljena v zadnjih desetletjih. Povzeti so tudi učinki predelave in skladiščenja na taninsko sestavo in njihova vsebnost v izdelkih.
Keywords: tanini, elagitanini, proantocianidini, jagode, maline, borovnice, aronija
Published in DKUM: 19.07.2021; Views: 1077; Downloads: 105
.pdf Full text (7,29 MB)

7.
Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobe
Špela Korpič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Keywords: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Published in DKUM: 17.02.2021; Views: 1006; Downloads: 142
.pdf Full text (3,53 MB)

8.
Pomološko vrednotenje nekaterih sort jagod (fragaria x ananassa Duch.)
Sabrine Tomažič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V okviru poskusa, ki je zajemal pomološko vrednotenje izbranih sort jagod,smo ob obiranju spremljali količino in kakovost pridelka petih sort jagod: 'Alba', 'Aprica', 'Clery', 'Dely', in 'Garda'. Zamrznjene sadike smo v proizvodnem nasadu posadili 9. julija 2015 in pridelek vrednotili leta 2016. Jagode so bile posajene na grebene pokrite s črno folijo. Jagode so se pridelovale po načelih integrirane pridelave, vendar se v nasadu ni uporabljalo herbicidov, insekticidov in botriticidov. Nasad je bil pokrit z visokimi plastičnimi tuneli. Rezultati poskusa so pokazali, da se sorte med seboj statistično značilno razlikujejo v povprečni masi plodov na grm. Največjega smo izračunali pri sorti 'Alba', najmanjšega pa pri sorti 'Garda'. Vse sorte so imele večje povprečno število plodov (30 plodov/grm) in večjo maso plodov od pričakovanj (0,5 kg/grm). Najdaljšo sezono obiranja je imela sorta 'Dely', najkrajšo pa sorta 'Aprica'.
Keywords: jagode, število plodov, pridelek, čas obiranja
Published in DKUM: 25.09.2019; Views: 944; Downloads: 95
.pdf Full text (695,93 KB)

9.
Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Taja Žitek, 2018, master's thesis

Abstract: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Keywords: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 2020; Downloads: 448
.pdf Full text (2,52 MB)

10.
Vpliv kalcija na kakovost plodov jagod sorte 'clery'
Brigita Hace, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Leta 2010 smo v nasadu jagod v kraju Zrkovci v bližini Maribora izvedli poskus, v katerem smo opazovali vpliv različnih kalcijevih foliarnih gnojil na pridelek jagod. Poskus smo izvajali na jagodah sorte clery, posajenih v visokem tunelu, kjer so bili trije grebeni pokriti s črno folijo, pod katero je bil kapljični namakalni sistem. Uporabili smo štiri vrste različnih kalcijevih foliarnih gnojil, Calciogreen, Lithovit, Newcal, ter kombinacijo vseh treh foliarnih gnojil, vsakega na svoji parcelici, ena od parcelic je bila brez foliarnega gnojila, ta je predstavljala kontrolo. Ob obiranju smo spremljali maso plodov, število plodov na rastlino ter obstojnost plodov jagod pri sobni temperaturi za vsako parcelico posebej. Iz rezultatov je razvidno, da uporabljena sredstva nimajo vpliva na maso in število plodov, prav tako ni možno ugotoviti pozitivnega vpliva kalcijevih pripravkov na obstojnost plodov pri sobni temperaturi po obiranju.
Keywords: jagode, kalcij, pridelek
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 1185; Downloads: 101
.pdf Full text (621,57 KB)

Search done in 2.84 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica