1. Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vinaPeter Vogrin, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Keywords: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Published in DKUM: 08.09.2021; Views: 1676; Downloads: 156
 Full text (881,20 KB) |
2. Senzorična ocena različnih jabolčnih sokovSimon Senekovič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2018 pridelali sok različnih sort jabolk. V okviru zastavljenega poskusa smo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2019 izvedli hedonsko senzorično ocenjevanje sokov sort jabolk 'Jonagold', 'Zlati delišes', 'Idared', 'Braeburn' ter sok iz dveh odpornih sort Topaz' in 'Opal'. Preskuševalci so ocenjevali sokove glede na všečnost barve, vonja, okusa in podali skupno oceno. Najvišjo skupno oceno sta prejela sokova iz sort jabolk 'Braeburn' in 'Idared', najnižjo pa sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Preskuševalcem moškega spola je bil najbolj všeč sok iz sorte jabolk 'Idared', ki je manj sladek, ženskam pa slajši in bolj aromatičen sok iz jabolk sorte 'Zlati delišes'. Preskuševalcem, starim do 25 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sorte 'Braeburn', ki ima izrazitejšo kislino in robustnejši okus. Preskuševalcem, starim med 26 in 65 let, pa je bil bolj všeč sok iz jabolk sorte 'Jonagold', ki je blažjega in slajšega okusa z močno izraženo aromo. Najstarejši skupini preskuševalcev, nad 65 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Ti dve sorti sta odporni, primerni za ekološko pridelavo in zato nekoliko robustnejši v okusu, imata agresivnejšo kislino ter izrazit okus in aromo, hkrati pa spominjata na stare sorte iz travniških nasadov.
Keywords: jabolčni sok, sorte jabolk, hedonska senzorična ocena
Published in DKUM: 30.09.2020; Views: 38943; Downloads: 106
Full text (1,62 MB) |
3. Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)Fatma Ece Savkan, 2019, master's thesis Abstract: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Keywords: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Published in DKUM: 05.08.2019; Views: 1986; Downloads: 82
Full text (1,18 MB) |
4. Uporabnost različnih virov naravnih pigmentov pri pripravi soka iz jabolkSanja Leskovar, 2017, master's thesis/paper Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Keywords: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1538; Downloads: 127
Full text (1,66 MB) |
5. Identifikacija ocetnokislinskih bakterij iz industrijske proizvodnje jabolčnega kisa na osnovi medgenske regije 16S-23S rDNAAleksandra Mori Štornik, 2015, master's thesis Abstract: Zavedanje ljudi o pomembnosti uživanja zdrave hrane postaja vedno močnejše, zato se v zadnjih letih povečuje trend uživanja živil, pridobljenih iz surovin, ki so čim manj izpostavljene kemikalijam, npr. s škropljenjem. Tudi kis, kot eden izmed pogosto uporabljenih dodatkov k hrani, se lahko pridobiva iz jabolk, ki so pridelana na konvencionalen način, s škropljenjem, ali pa brez škropljenja, s čimer pridobimo bio-jabolčni kis. V okviru te magistrske naloge smo primerjali mikrobioto iz industrijskih submerznih bioreaktorjev za pridobivanje konvencionalnega in bio-jabolčnega kisa. V ta namen smo na gojiščih RAE v aerobni atmosferi pridobili 41 izolatov ocetnokislinskih bakterij in kvasovk, od tega 21 iz bioreaktorja za pridobivanje konvencionalnega jabolčnega kisa. Pri vsakem od obeh bioprocesov smo vzorce odvzeli iz različnih stopenj oksidacije etanola v ocetno kislino med enim dobro delujočim oksidacijskim ciklusom pridobivanja kisa. Izolate smo najprej fenotipsko okarakterizirali in jih nato s pomočjo molekulskih metod identificirali. Na osnovi primerjav nukleotidnega zaporedja medgenske regije 16S-23S rDNA med izoliranimi sevi in referenčnimi sevi ocetnokislinskih bakterij smo v konvencionalnem jabolčnem kisu identificirali dve vrsti ocetnokislinskih bakterij: Komagataeibacter oboediens in Acetobacter pasteurianus. Poleg tega smo identificirali še vrsto Komagataeibacter maltaceti, ki pa je živela v simbiozi s kvasovko in nam je od nje ni uspelo izolirati. V bio-jabolčnem kisu smo identificirali štiri vrste ocetnokislinskih bakterij: A. pasteurianus, Acetobacter ghanensis, K. oboediens in Komagataeibacter saccharivorans. Iz obeh vrst kisa smo izolirali tudi kvasovke in jih identificirali na osnovi nukleotidnega zaporedja regije ITS15.8S rDNA‒ITS2. Kvasovki Candida ethanolica in Saccharomycodes ludwigii sta bili prisotni v obeh vrstah kisa, medtem ko smo iz bio-jabolčnega kisa izolirali še vrsto Pichia membranifaciens. Pri predstavnikih posameznih vrst, pridobljenih v tem delu, in izbranih referenčnih sevih ocetnokislinskih bakterij smo ugotavljali sposobnost rasti pri temperaturah 30 °C in 37 °C. Kljub temu da je za ocetnokislinske bakterije 30 °C opisanih kot optimalna temperatura namnoževanja, smo ugotovili, da se vsi sevi dobro namnožujejo tudi pri 37 °C, za nekatere seve pa je bila ta temperatura celo ugodnejša. Pri kvasovkah smo ugotavljali tudi sposobnost rasti ob prisotnosti različnih koncentracij ocetne kisline v gojišču RAE. Ugotovili smo, da vsi izolati rastejo v prisotnosti 3 % maksimalne koncentracije ocetne kisline, sev Candida ethanolica T4K1 pa je bil odporen tudi proti 4 % ocetni kislini.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, jabolčni kis, bio-jabolčni kis, 16S rRNA, 16S-23S rDNA, identifikacija
Published in DKUM: 06.01.2016; Views: 2592; Downloads: 295
Full text (965,38 KB) |
6. Ugotavljanje praga zaznavanja razlik v jabolčnem soku z metodo senzoričnega trikotnikaLaura Lepej, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V januarju in februarju 2015 smo z metodo senzoričnega trikotnika ugotavljali prag zaznavanja razlik v jabolčnem soku sorte 'Jonagold'. Preizkus v iskanju »vsiljivca« smo opravili z osnovnošolskimi otroki, študenti in odraslimi. Za prvi trikotnik smo jabolčni sok razredčili z vodo na 85 %, za drugega na 70 %, za tretji trikotnik smo dodali citronsko kislino v odmerku 0,9 g/L in za četrti citronsko kislino v odmerku 1,35 g/L. Vzorce smo nalili v oštevilčene kozarce po določenih zaporedjih. Dokazali smo, da so bile razlike v vseh štirih trikotnikih zaznavne. Pri prepoznavanju vsiljivca so bili v prvih treh trikotnikih odrasli uspešnejši od otrok in študentov. Pri razredčitvah z vodo so vsi preskuševalci lažje prepoznali vsiljivca pri večji razredčitvi. Pri dodatkih citronske kisline pa je več preskuševalcev prepoznalo vsiljivca pri manjšem dodatku kisline. Na splošno so vsiljivca največkrat prepoznali odrasli preskuševalci, glede na spol pa deklice v skupini osnovnošolskih otrok.
Keywords: jabolčni sok, senzorično ocenjevanje, senzorični trikotnik, prag zaznavanja okusa, citronska kislina
Published in DKUM: 28.09.2015; Views: 1499; Downloads: 191
Full text (890,63 KB) |
7. |
8. VPLIV NAČINA SKLADIŠČENJA NA SPREMINJANJE PARAMETROV KAKOVOSTI JABOLČNEGA SOKAKlavdija Gobec, 2014, undergraduate thesis Abstract: Med marcem in septembrom 2012 smo na FKBV izvajali poskus, s katerim smo želeli preučiti vpliv različnih pogojev skladiščenja na spreminjanje nekaterih parametrov kakovosti jabolčnega soka sorte 'Mutsu'. Spremljali smo spremembe barve soka (parameter L, a* in b*), topne suhe snovi (° Brix) in pH-vrednosti. Sok smo skladiščili na tri načine: sobna temperatura + svetloba, sobna temperatura + tema, hlajeno + tema, ki so hkrati predstavljali obravnavanja. Kot skladiščni pogoj, pri katerem je prišlo do najmanjših sprememb parametrov kakovosti jabolčnega soka, se je pokazalo skladiščenje pri sobni temperaturi in v temi (20–25 °C). Sobna temperatura je v času skladiščenja vplivala na preprečevanje spremembe barve jabolčnega soka, medtem ko vpliv svetlobe in nizke temperature na spreminjanje spremljanih parametrov kakovosti ni bil izrazit.
Keywords: jabolčni sok, skladiščenje, kakovost, temperatura, svetloba
Published in DKUM: 01.12.2014; Views: 1910; Downloads: 244
Full text (1,51 MB) |
9. Spremembe parametrov kakovosti jabolčnega soka pri različnih pogojih skladiščenjaMatjaž Dreier, 2012, undergraduate thesis Abstract: Leta 2012 smo na FKBV izvajali poskus, s katerim smo želeli ugotoviti vpliv različnih pogojev skladiščenja (hlajeno + tema, sobna temperatura + tema, sobna temperatura + svetloba) na spremembe nekaterih parametrov kakovosti jabolčnega soka sort ´Zlati delišes` in ´Breaburn`. Rezultati so pokazali, da sta pri sorti ´Zlati delišes` nižja temperatura skladiščenja (11 °C) ter odsotnost svetlobe signifikantno zavrla spremembe pri sladkorju fruktoza, pri sorti ´Braeburn` spremembe barve (barvne komponente a*). Vpliv na ostale parametre kakovosti ni bil signifikanten.
Keywords: jabolčni sok, skladiščenje, kakovost
Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 1592; Downloads: 409
Full text (282,78 KB) |
10. Vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega sokaMaksimiljana Gosnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Med 16. in 17. 11. 2009 smo na univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor ugotavljali vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega soka, sorte ´Topaz´. V poskusu smo uporabili pektinaze (Pektinez XXL) v odmerkih 0,1 ml/l in 0,05 ml/l. Obravnavanje brez dodatka pektinaz je predstavljalo kontrolo. Sok z dodanimi pektinazami je bil izpostavljen različnim temperaturam – 7 ° C, 12 ° C in 20 ° C. Meritve motnosti soka so bile izvedene s turbidimetrom v časovnih razmikih 30 min. Zadnja meritev motnosti je bila izvedena 1020 min po dodatku pektinaz. Rezultati so pokazali zanemarljiv vpliv temperature na hitrost bistrenja soka. Kot odločilni dejavnik za hitrost bistrenja se je potrdil dodatek, vendar ne odmerek pektinaz, ki je v prvih štirih urah pospešil bistrenje v povprečju za 40 - 65%. Ob zadnji meritvi (1020 min) je razlika med obravnavanji v bistrosti soka, povzročena z dodatkom pektinaz, še vedno znašala 46 %. V letu 2008 smo pri izbrani sorti jabolk lahko brez negativnega vpliva uporabili polovični odmerek pektinaz (0,5 dl/1000 l), kot ga priporoča proizvajalec.
Keywords: jabolčni sok, pektinaze, temperatura, bistrost (bistrenje).
Published in DKUM: 14.11.2011; Views: 2961; Downloads: 337
Full text (573,69 KB) |
