| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
31.
Vpliv gnojila PRP na razprostranjenost korenin v tleh pri jablani na šibki podlagi M9
Iztok Uršič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2010, 2011 in 2012 smo izvedli poskus gnojenja s kalcijevim gnojilom PRP, ki se prišteva med aktivatorje tal. V poskus je bilo vključenih 40 dreves jablan sort 'Zlati delišes', 'Pinova', 'Breaburn', 'Gala', 'Gala' Schniga in 'Jonagold'. Prvo obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s kalcijem), drugo obravnavanje pa gnojenje z aktivatorjem tal PRP v odmerku 400kg/ha zgodaj spomladi, vsa tri leta poskusa. Pri vsaki sorti jablan sta bili izkopani po dve pedološki jami; ena pri kontrolnih drevesih in ena pri drevesih, pognojenih s PRP. V pedološke jame je bila postavljena pedološka mreža, sestavljena iz kvadratnega okvirja z merami 100 cm x 100 cm, v katerem je bila razpeta mreža z merami kvadratkov 10 cm x 10 cm. S pomočjo pedološke mreže smo prešteli korenine različnih debelin (od 0 do 6 mm in večje) ter ugotovili njihovo razporejenost v različnih globinah tal (od 0 do 100 cm). Rezultati so pokazali, da je gnojenje s kalcijevim gnojilom PRP, statistično značilno povečalo skupno število korenin pri sortah 'Pinova', 'Jonagold' in 'Gala', medtem ko pri ostalih sortah ta vpliv ni bil izrazit. Pri sortah 'Braeburn', 'Pinova' in ' Jonagold' je uporaba gnojila PRP povečala število debelejših korenin, glede razraščanja korenin v globino pa vpliva PRP nismo potrdili.
Keywords: jablana, razprostranjenost korenin, aktivator tal, kalcijevo gnojilo
Published: 30.05.2014; Views: 1647; Downloads: 104
.pdf Full text (980,46 KB)

32.
VPLIV RAZLIČNIH TIPOV REZI NA KAKOVOST IN KOLIČINO PRIDELKA PRI JABLANI (Malus domestica B.) SORTE 'PINOVA'
Gregor Brečko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM ugotavljali vpliv različnih načinov izrezovanja rodnih nosilcev na kakovost in količino pridelka pri jablani sorte 'Pinova'. V poskusu smo zastavili pet različnih obravnavanj, v katerih smo izrezovali rodne nosilce na čep ali prstan in njune različne kombinacije v zgornjem ali spodnjem delu krošnje. Drevesa smo obrezali v času zimskega mirovanja. Na podlagi rezultatov poskusa smo ugotovili, da različni načini rezi niso vplivali na vegetativno rast dreves. Statistično značilna razlika med obravnavanji je bila zaznana pri količini pridelka, povprečni masi posameznega ploda, deležu krovne barve in številu novih poganjkov. Največja količina pridelka je bila v obravnavanju, kjer smo izvedli rez na prstan (13,94 kg/drevo). Potrdili smo, da izrezovanje rodnih vej na čep ali prstan povzroči rast novih poganjkov, ki umirjeno izraščajo iz mesta izrezovanja. Največ novih poganjkov je bilo v obravnavanju, kjer smo rodne nosilce izrezovali na čep (3,4 novih pog./drevo), najmanj pa v obravnavanju, v katerem smo uporabili rez na prstan (1,75 novih pog./drevo).
Keywords: jablana, tip rezi, količina pridelka, kakovost pridelka
Published: 29.07.2014; Views: 864; Downloads: 90
.pdf Full text (701,61 KB)

33.
Rast in rodnost jablan sorte 'Luna' v ekološki pridelavi kot posledica različnih načinov rezi in gnojenja
Luka Pavlič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2012 smo na ekološki kmetiji Pavlič proučevali vpliv interakcije gnojenja z različnimi odmerki gnojila (500 kg Plantella Bioorganic /ha oz. 19,75 kg/ha N in 1000 kg Plantella Bioorganic /ha oz. 39,50 kg/ha N) in različnimi načini rezi (standardna in močna rez) na vegetativno in generativno rast jablan sorte ´Luna´. Štiri obravnavanja so predstavljala kombinacije različnih odmerkov gnojila in rezi. Rezultati raziskave so pokazali vpliv močne rezi na zmanjšanje števila socvetij (za 60 %) in posledično manjše število plodov (za 51 %) in manjšo maso plodov na drevo (za 55 %). Interakcija testiranih dejavnikov je pokazala le vpliv na število plodov na drevo. Kot najprimernejša kombinacija rezi in gnojenja se je pokazala standardna rez z večjim odmerkom gnojila, saj je bil tu pridelek najvišji in najkakovostnejši.
Keywords: jablana, ekološka pridelava, rez, gnojenje, pridelek
Published: 30.09.2014; Views: 1042; Downloads: 174
.pdf Full text (804,52 KB)

34.
Vpliv gnojenja z dušikovimi gnojili na količino in kakovost pridelka ter vigor jablan sorte 'Gala'
Tomaž Pišotek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo v letih od 2010 do 2014 izvajali gnojilni poskus na jablanah sorte 'Gala'. Pri tem smo ugotavljali vpliv različnih virov in odmerkov dušika na vigor dreves ter na količino in kakovost pridelka. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, v poskusu pa je bilo uporabljenih 5 različnih gnojil; tri mineralnega in dve organskega izvora. Uporabljena dušikova gnojila, ki smo jih aplicirali v odmerku 60 kg in 120 kg N/ha so bila Kan, Urea, apneni dušik, Biosol in Plantella Organik. Za primerjavo rezultatov je bilo vključeno še obravnavanje kontrola, kjer gnojil nismo uporabljali. V četrtem letu poskusa (leto 2013) smo ugotovili, da je imel vir dušika (organski oziroma mineralni) v danih rastnih razmerah odločilen vpliv na prirast debla ter trdoto mesa plodov. V tem letu je uporaba mineralnih gnojil, v primerjavi z drevesi v kontroli za trikrat ter v primerjavi z drevesi, pognojenimi z organskimi gnojili za dvakrat povečala prirast debel ter hkrati pozitivno vplivala na trdoto mesa plodov. Uporaba večjega odmerka dušika (120 kg/ha), ni imela pozitivnega vpliva na rast (razen pri uporabi gnojila Urea), rodnost in kakovost pridelka. Z vidika količine in kakovosti pridelka, se je v četrtem letu gnojilnega poskusa kot najprimernejše pokazalo gnojenje s 60 kg N/ha organskega gnojila Plantella Organik. Iz podatkov za vsa štiri leta gnojilnega poskusa je razvidno, da uporaba mineralnega dušika (Urea, Kan) občutno poveča bujnost rasti, medtem ko uporaba organskih gnojil ter mineralnega gnojila apneni dušik nima teh posledic. Hkrati uporaba dušikovih gnojil ni imela nikakršnega vpliva na količino pridelka (razen 60 kg N/ha gnojila Plantella Organik). Vsakršno povečanje bujnosti rasti je imelo za posledico zmanjšanje količine pridelka.
Keywords: jablana, 'Gala', dušik, gnojenje, pridelek, rast
Published: 26.09.2014; Views: 1156; Downloads: 198
.pdf Full text (251,28 KB)

35.
36.
37.
38.
39.
40.
Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica