| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 86
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Pestrost opraševalcev v ekološkem nasadu jablan
Ana Štuhec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V raziskovalnem delu smo aprila 2019 raziskovali pestrost čebel v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor na sorti 'Topaz'. Ob ugotavljanju pestrosti smo merili še številčnost čebel in njihovo aktivnost v neposredni povezavi z vremenskimi okoliščinami. Vzorčenje smo opravljali tri zaporedne dneve s pomočjo lovljenja v plastične vrečke, v dveh 90-minutnih intervalih na dan med 9.00 in 16.00 uro. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali čebele pritegne specifična barva, za kar smo se poslužili metode lovljenja z barvnimi krožniki. Rezultati raziskave so pokazali, da je številčno prevladovala medonosna čebela (Apis mellifera), skoraj enakovreden delež opraševanja pa so predstavljale tudi divje čebele. Temperatura zraka ni pokazala večjega vpliva na številčnost čebel. Rumena barva je bila za čebele najzanimivejša. V vabe te barve se je ulovilo največje število opraševalcev in največje število različnih vrst čebel.
Keywords: opraševanje, divji opraševalci, jablana, medonosna čebela
Published: 05.03.2021; Views: 167; Downloads: 44
.pdf Full text (1,56 MB)

2.
Vpliv interakcije različnih načinov gnojenja in tipov rezi na rodnost jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala' v klimatskih pogojih leta 2018
Urška Završnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa.
Keywords: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek
Published: 29.09.2020; Views: 185; Downloads: 38
.pdf Full text (541,33 KB)

3.
Primernost kombinacije različnih terminov strojne rezi in rezi korenin za jablano sorte 'gala'
Žiga Ladinik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih terminov strojne rezi v kombinaciji z rezjo korenin v nasadu jablan sorte 'Gala', starem šest let. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval štiri različne termine izvedbe strojne rezi (zimska rez, rez v času rdečega balona, rez po obiranju in korekcijska rez) v kombinaciji z rezjo korenin. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila masa enega ploda največja pri interakciji strojne rezi po obiranju in rezi korenin, število plodov in pridelek pa sta bila najvišja v primeru izvedbe strojne rezi v fazi rdečega balona in brez izvedbe rezi korenin. Bujnost rasti (vrednoteno preko spremljanja obsega debla in števila enoletnih poganjkov) je najintenzivneje pospešil kombiniran ukrep rezi korenin in izvedbe strojne rezi neposredno po obiranju.
Keywords: jablana, rez korenin, strojna rez, pridelek, bujnost
Published: 10.09.2020; Views: 177; Downloads: 46
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Testiranje biostimulatorja na podlagi alg, bakra in hitosana za zatiranje bolezni in škodljivcev jablan
Anja Preložnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 se je v sadovnjaku jablan sorte gala v Pivoli izvedel poljski poskus, v katerem se je testiral biostimulator. Sestavine biostimulatorja so bile alge iz družine Spirulina sp. ter tribazični bakrov sulfat in cinkov sulfat s protiglivičnim delovanjem. Pripravek je vseboval tudi kaolin in eterično olje žajblja. V poskusu je bilo pet obravnavanj. V prvem obravnavanju so se jablane škropile s polnim škropilnim programom brez biostimulatorja. V drugem obravnavanju se je polnemu škropilnemu programu dodal biostimulator. Pri tretjem obravnavanju se je škropilni program zmanjšal za polovico in dodal biostimulator. V četrtem obravnavanju se je uporabil samo biostimulator. Peto obravnavanje je bila kontrola brez fitofarmacevtskih sredstev in biostimulatorja. Ocene bolezni in napadenost škodljivcev so se opravljale trikrat v času nanosov in ocenjevale z EPPO metodo. Rezultati so bili statistično analizirani s Tukey HSD testom. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbot formuli. Rezultati so pokazali, da je sama učinkovitost biostimulatorja na bolezni nizka, vendar se ob uporabi hkrati s FFS njihov učinek poveča. Biostimulator zaviralno deluje na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) in uši (Aphis pomi), vendar povzroča mrežavost plodov. Količina pridelka pri uporabi samega biostimulatorja ni bila manjša od ostalih obravnavanj. Glede kakovosti plodov je dodatek biostimulatorja vplival na povečanje mase jabolk 1. razreda, vendar je njegova uporaba ovirala obarvanje plodov.
Keywords: biostimulator, baker, jablana, zatiranje bolezni
Published: 01.09.2020; Views: 249; Downloads: 5
.pdf Full text (7,76 MB)

5.
Obdelava tal v pasu pod jablanami (Malus domestica Borkh.) sorte Zlati delišes
Liljana Bastič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2000 smo na posestvu UKC Pohorski dvor na pridelovalno raziskovalnem posestvu Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru ugotavljali vpliv petih različnih načinov obdelave tal (košnja, ožiganje, mehanska obdelava, herbicidanje, neobdelana tla - kontrola) na rast in pridelek jablan sorte Zlati delišes. Rezultati so pokazali, da so drevesa, pod katerim smo tla obdelovali mehansko, imela največje povprečno število plodov/drevo (53,3 plodov) in največji povprečni pridelek/drevo (7,3 kg pridelka), kar je za 50 % oz. 42 % več od kontrolnih dreves, kjer tla niso bila obdelana. Po pridelku je sledilo obravnavanje, kjer so bila tla tretirana z ožiganjem in s herbicidi. Poleg kontrolnih dreves je bil najnižji pridelek zabeležen pri obravnavanju, kjer je bila pod jablanami izvajana košnja.
Keywords: jablana (M. domestica B.), obdelava tal, rast, rodnost
Published: 19.11.2019; Views: 498; Downloads: 36
.pdf Full text (180,83 KB)

6.
Gnojenje z različnimi gnojili v nasadu jablan sorte 'Gala' po sajenju
Urška Bregar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo v nasadu jablan sorte 'Gala' ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se uporabljajo v sadjarstvu za namen obnove tal pred replantacijo nasada jablan v kombinaciji s klasično dolgo in kratko rezjo. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval sedem različnih obravnavanj: uporabo gnojila KAN, apnenega dušika, kombinacije gnojila KAN in mletega apnenca, kombinacije gnojila KAN, komposta, gnojil PRP EBV in PRP SOL, kombinacije gnojil KAN in gnojila Novovit frutta, kombinacije gnojil KAN in tropin oljne ogrščice ter kombinacije gnojila KAN in komposta. Najboljši vpliv na fiziološko stanje jablan, posajenih na izrojena tla, je bil dosežen z uporabo gnojila apneni dušik, za tem z gnojili KAN ter kombinacijo gnojila KAN in komposta. Omenjena gnojila so se dobro izkazala tudi pri vplivu na tvorbo socvetij, kjer se je najbolje izkazala kombinacija gnojil KAN in Novovit frutta, ki ji sledijo kombinacija gnojila KAN, komposta ter gnojil PRP EBV in PRP SOL.
Keywords: jablana, gnojenje, 'Gala', utrujena tla
Published: 26.06.2019; Views: 574; Downloads: 50
.pdf Full text (611,70 KB)

7.
Rezultati proučevanja insekticidov za zatiranje glogove bolšice (cacopsylla melanoneura f.)
Črtomir Kuhl, 2019, master's thesis/paper

Abstract: V letu 2016 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus proučevanja učinkovitosti različnih insekticidov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Föerster). Izvedba poskusa je potekala v integriranih nasadih jablan sort Gala in Jonagold. Poskusne parcelice so zajemale 5 vrst in so segale v dolžino 30 m, razporejene pa so bile po parcelah v obliki šahovnice. Insekticidi so bili naneseni v različnih terminih in fenofazah razvoja jablan. Vrednotenje učinkovitosti škropilnih programov je potekalo sedem, štirinajst in enaidvajset dni po aplikaciji. Rezultati kažejo, da je za učinkovito zatiranje bolšice v integriranih sadovnjakih potrebna več kot dvakratna aplikacija insekticidov. V integriranem načinu proizvodnje je poterebnoizvesti tri do štiri aplikacije insekticidov. Prvo tretiranje je potrebno izvesti v fenofazi BBCH 07-08 oziroma pred cvetenjem. Drugo tretiranje se mora izvesti v fenofazi BBCH 50, v stadiju mišjega ušesca. Tretje tretiranje pa je potrebno izvesti med cvetenjem v fenofazi BBCH 65. Četrto tretiranje pa po cvetenju jablan v fenofazi BBCH 67. Insekticidi, ki so pokazali najvišjo učinkovitost in primernost uporabe v integrani pridelavi jabolk, so naslednji: Spada 200 EC, Trebon Up, Mavrik 240, Karate Zeon.fosmet, etofenproks, tau-fluvalinat in lambda-cihalotrin.
Keywords: jablana (Malus domestica Borkh), glogova bolšica (Cacopsylla melanoneura Föerster), zatiranje, insekticidi
Published: 03.04.2019; Views: 575; Downloads: 52
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
VPLIV OBREMENITVE IN FOLIARNEGA GNOJENJA S KALCIJEM NA NOTRANJO KAKOVOST PLODOV IN POVRATNO CVETENJE JABLAN SORTE 'ZLATI DELIŠES'
Vita Štefančič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V poskusnem nasadu v okolici naselja Ivanjkovci smo v letu 2016 in 2017 raziskovali vpliv obremenitve (št. plodov na cm2 debla) in dodatnega foliarnega gnojenja s kalcijevim in z dušikovim pripravkom na vegetativne in generativne parametre (pridelek na drevo, št. plodov, povprečna masa ploda), kakovost plodov ob pobiranju (Streifov indeks zrelosti, suho snov, škrobni indeks, trdoto mesa plodov), mineralno sestavo plodov (koncentracijo Mg, Ca in K), pojav grenke pegavosti in vpliva na povratno cvetenje. V poskus je bilo vključenih sedem obravnavanj s štirimi ponovitvami. Obravnavanja so bila nizka, srednja in visoka obremenitev, foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom, ter nizka, srednja, visoka in standard, ki niso bile foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom. Glavne ugotovitve poskusa so, da se s povečanjem obremenitve veča količina pridelka in manjša povprečna masa plodov, vendar je pri visoki obremenitvi povprečna masa ploda še vedno zadostna primerno kakovost, ter da se s povečanjem obremenitve dreves zmanjša povratno cvetenje. Ugotovili smo tudi, da foliarno gnojenje s kalcijem in z dušikom ni imelo statistično značilnega vpliva na nobenega od spremljanih parametrov vegetativne rasti, generativnega razvoja in kakovosti pridelka.
Keywords: jablana, foliarno gnojenje s kalcijem, obremenitev, kakovost, grenka pegavost
Published: 30.11.2018; Views: 824; Downloads: 105
.pdf Full text (850,16 KB)

9.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Keywords: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Published: 04.04.2018; Views: 729; Downloads: 103
.pdf Full text (1,32 MB)

10.
Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (phytoseiidae) v nasadu jablan
Biserka Donik Purgaj, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP) v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.
Keywords: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica
Published: 21.12.2017; Views: 561; Downloads: 61
.pdf Full text (1,93 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica