1. Izvršba na nepremičnine in varstvo dolžnika : magistrsko deloSebastijan Tomažič, 2024, master's thesis Abstract: Izvršilni postopek je pravni postopek, ki se vodi po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in katerega cilj je, da dolžnika prisili, da izpolni svoje obveznosti do upnika. Do izvršbe pride, kadar nekdo prostovoljno ne želi poravnati dolga ali izpolniti kakšnih drugih obveznosti.
Avtor magistrske naloge predstavlja izvršbo na nepremičnine in varstvo dolžnika pri samem postopku. Uvodoma predstavi temeljna načela izvršbe, subjekte v izvršilnem postopku, tek postopka in pravna sredstva v izvršilnem postopku. Nadalje avtor predstavi sredstva izvršbe, med katerimi lahko izbira upnik, pri čemer še podrobneje opiše postopek izvršbe na nepremičnine. Avtor tako uvodoma predstavi pravni režim nepremičnin. Glede na to, da je del nepremičninskega prava tudi stanovanjsko pravo, avtor posebno pozornost nameni nepremičnini kot dolžnikovemu domu, pri čemer ugotovi, da gre pri izvršbi na nepremičnini, ki je obenem dolžnikov dom, za trk dveh ustavno varovanih pravic; do pravice upnika do sodnega varstva in do pravice do zasebnosti oziroma nedotakljivosti stanovanja dolžnika.
Nadalje se avtor magistrske naloge podrobneje dotakne novel ZIZ, predvsem z vidika varstva dolžnika. Avtor predstavi možnosti dolžnika pred novelo ZIZ-L, nakar podrobneje opiše zadevo Vaskrsić proti Sloveniji, ki je bila povod za novelo ZIZ-L in spremembe pri varstvu dolžnika pri nepremičninski izvršbi, predvsem pa se osredotoči na novelo ZIZ-M in Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16, ki je pomembno vplivala na spremembo določenih institutov pri noveli ZIZ-M. Pri predstavitvi novel je avtor še posebej pozoren na spremembe instituta predloga za spremembo dovoljenega izvršilnega sredstva in odloga izvršbe. Avtor ugotavlja spremembe položaja dolžnika pri izvršbi na nepremičnine skozi različne novele, nadalje pa opiše tudi izvršilne postopke v drugih državah in s primerjalno pravno metodo ugotavlja različne možnosti dolžnika v različnih pravnih redih.
Keywords: izvršilni postopek, pravica upnika do sodnega varstva, varstvo dolžnika, Vaskrsić proti Sloveniji, USRS odločba U-I-171/16, Up-793/16
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 35
 Full text (1,05 MB) |
2. Uveljavitev prednostnega poplačilnega upravičenja pri hipoteki v postopku izvršbe in stečaja : magistrsko deloKarin Murg, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je primarno predstaviti pomembnost, uporabnost in prednosti hipoteke, kot stvarnopravnega zavarovanja in predvsem iz vidika hipotekarnega upnika, zagotavljanje in uresničevanje njegove pravice do prednostnega poplačila, ko dolžnik terjatve ni zmožen poplačati in je tako nad njim začet stečajni ali izvršilni postopek.
Hipoteka je zakonsko opredeljena kot zastavna pravica na točno določeni nepremičnini in je namenjena za zavarovanje ene ali več določenih terjatev, pri čemer hipotekarni upnik s hipoteko hkrati pridobi pravico, da se lahko v primeru, če terjatev, ki je s to hipoteko zavarovana ni poplačana, poplača iz vrednosti te zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica hipotekarnega upnika, ki je kot edino materialnopravno upravičenje vsebovana v hipoteki, ima prednost pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja, torej se poplačuje prednostno. Upnik lahko svojo pravico uveljavlja tako sodno v postopku izvršbe ali stečaja, kot tudi izvensodno v posebnih primerih izvensodne notarske prodaje nepremičnine.
Tako postopek stečaja kot postopek izvršbe je zakonsko urejen, pri čemer je cilj navedenih postopkov doseči čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve, ki s strani dolžnika ni bila predhodno prostovoljno poplačana, prav tako pa se v obeh postopkih uresničuje pravica do prednostnega poplačila hipotekarnega upnika. Postopkoma je prav tako skupna plačilna nesposobnost dolžnika, saj je povod tako za sprožitev postopka izvršbe kot postopka stečaja, ki ga imenujemo tudi generalna izvršba, dejstvo, da je dolgovana terjatev dolžnika do upnika že zapadla in še ni bila poravnana.
Predvsem, ko gre za višje zneske terjatev upnikov, so s tem praviloma povezane tudi višje stopnje tveganj, tako je smotrno, da poskusijo upniki svoje terjatve zavarovati, še preden postane dolžnik insolventen in plačilno nesposoben poravnati svoje obveznosti. Kot bo pojasnjeno tekom dela, je hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje izjemno stabilno in eno izmed varnejših vrst zavarovanja terjatev, zato ne preseneča dejstvo, da je v praksi tudi redno uporabljena.
Magistrsko delo je sicer krovno materija stvarnega prava, vendar se glede na temo, tesno prepleta s stečajnim in izvršilnim pravom, ter se prav tako dotika tudi obligacijskega prava. Glede na obširnost vsakega posameznega področja, ki ga magistrsko delo zadeva, bodo bralcu tekom sistematične razdelitve vsebine pojasnjene pravice, ki jih ima upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, celovito predstavljene možnosti za dosego poplačila njihove terjatve in hkrati predstavljene tudi obveznosti določenih ravnanj upnika, kot je na primer prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku, v namen zavarovanja svoje pravice do prednostnega poplačila, saj morajo biti upniki aktivno vključeni tako pri postopku izvršbe kot stečaja, da lahko uspešno zavarujejo svojo pravico in dosežejo končno poplačilo svoje terjatve.
Keywords: izvršilni postopek, stečajni postopek, zastavni upnik, prednostno poplačilo, izvršba na nepremičnine, prisilna hipoteka, ločitvena pravica, pravna fikcija prijave
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,60 MB) |
3. Izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem in prisilno prodajo : magistrsko deloVid Kuzmič, 2023, master's thesis Abstract: Lastninska pravica se lahko pridobi tako na izviren kot tudi na izveden način. V magistrski nalogi sta podrobneje predstavljena izvirna načina pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in s prisilno prodajo.
V primeru pridobitve lastninske pravice na izviren način lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, ne glede na to, ali je stvar imela lastnika pred pridobitvijo ali ne. Prav tako na novo pridobljena lastninska pravica ni v ničemer vezana na morebitne omejitve, ki so bremenile lastninsko pravico prejšnjega lastnika. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega imetnika lastninske pravice, včasih pa celo proti njegovi volji.
Priposestvovanje sodi med pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, za katere je značilno, da se lastninska pravica pridobi v trenutku izpolnitve vseh zakonsko določenih pogojev. Predpostavke, ki so določene za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, so: dobrovernost, lastniška posest in pretek časa. Ne glede na velik vpliv nemškega stvarnega prava na slovensko stvarno pravo, lahko opazimo pri priposestvovanju bistvene razlike, med njimi lahko izpostavimo, da nemško pravo za nepremičnine ne določa pogoja dobrovernosti in da ne pozna instituta zunajknjižnega priposestvovanja.
V nadaljevanju se magistrsko delo osredotoči na pridobitev lastninske pravice preko prisilne prodaje, kamor spadata tako prodaja v izvršilnem postopku kot tudi prodaja v stečajnem postopku. Prodaja v izvršilnem postopku in prodaja v stečajnem postopku sodita med pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. V okviru izvršilnega postopka sta pomembna sklep o domiku in sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. V okviru stečajnega postopka pa je pomemben predvsem sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
Posebej je poudarjeno vprašanje dobrovernosti v okviru pridobitve lastninske pravice s prisilno prodajo, predvsem zaradi pomena dobre vere na stvarnopravnem področju. Vrhovno sodišče upošteva sklicevanje na kupčevo nedobrovernost šele v primeru, ko tožnik zatrjuje, da je šlo pri prodaji za zlorabo. Običajna nedobrovernost se ne upošteva, saj gre za originarno pridobitev. Ima pa lastnik nepremičnine v izvršilnem postopku na voljo ugovor tretjega in tožbo na nedopustnost izvršbe, v stečajnem postopku pa izločitveno pravico, s katerimi lahko ob uspehu prepreči prodajo.
Vsa obravnavana področja v magistrskem delu so podkrepljena s sodno prakso, ki se je izoblikovala skozi številne odločitve sodišč v zadnjih letih.
Keywords: lastninska pravica, izvirna pridobitev lastninske pravice, priposestvovanje, prisilna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 741; Downloads: 264
Full text (1,45 MB) |
4. Neposredno izvršljiv notarski zapis po slovenskem in evropskem pravu ter sodna praksa : magistrsko deloSara Čobec, 2021, master's thesis Abstract: Neposredno izvršljiv notarski zapis je javna listina, ki jo sestavi pooblaščena oseba (notar) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Stranki se lahko že v naprej dogovorita , da bo pogodba neposredno izvršljiva, ki jo skleneta v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ko so izpolnjeni zakonski pogoji, ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek. Upnik lahko takoj zahteva izvršbo, kar pomeni, da lahko pride do poplačila svoje terjatve hitreje in tudi ugodneje.
Z globalizacijo pa so se razširili tudi čezmejni ali mednarodni pravni posli, kar je pokazalo potrebo po ureditvi izvršilnega postopka, ki bi bil hiter in enoten. Države članice so poskušale vzpostaviti poenostavljene postopke za izvršbo terjatev, ampak se vsebina nacionalnih zakonodaj tako kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega pa so tudi izvršilni postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali celo neizvedljivi. Evropski nalog za izvršbo oziroma evropski izvršilni naslov uvaja unificirana pravila za čezmejno izvršbo na podlagi tujih odločb in prispeva k izboljšanju razumevanja ureditev izvršbe v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU). Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: UEIN) zagotavlja hitro in učinkovito izvršbo neporavnanih, a nespornih terjatev, kar je pa tudi bistvenega pomena za gospodarske subjekte v EU, saj zamude pri plačilih ogrožajo plačilno sposobnost podjetij.
Razlike med nacionalnimi sistemi tako povzročajo tudi izkrivljanje konkurence, zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah in neenakih procesni sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah. Zato je potrebna enotna zakonodaja na tem področju, ki omogoča enake pogoje za upnike in dolžnike po vsej EU.
V magistrski nalogi obravnavam neposredno izvršljiv notarski zapis po pravu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in po pravu EU s poudarkom na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Keywords: Uredba št. 805/2004, izvršljiva notarska listina, tuj notarski zapis, izvršilni postopek, mednarodni izvršilni postopek, evropski izvršilni naslov, javne listine.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1691; Downloads: 461
Full text (1,24 MB) |
5. Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prisilni prodaji : magistrsko deloSandra Šuštaršič Simonič, 2019, master's thesis Abstract: Pridobitev lastninske pravice na podlagi prisilne prodaje pri izvršbi in stečaju se, če velja slediti teoriji in sodni praksi, šteje za izvirno oziroma originarno pridobljeno lastninsko pravico. Poglavitna značilnost takšne vrste pridobitve je, da se lastninska pravica prenese ne glede na voljo dosedanjega imetnika pravice, še več, celo v nasprotju z njegovo voljo. Naslednja pomembna značilnost tovrstne prodaje je ta, da predpostavka pridobitve stvarne pravice ni zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) kot to velja za poslovne pridobitve, temveč je predpostavka pridobitve oblikovalna sodna odločba.
Do prisilne prodaje stvari pride v primerih, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti, ki jo ima v razmerju do upnika, kar posledično lahko pripelje do sodnega izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku sodišče izda sodno odločbo, s katero naloži dolžniku, da poravna terjatev. V primeru, ko dolžnik ne izpolni kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, sledi njena prisilna izvršitev. Naša zakonodaja upnika ne omejuje pri izbiri izvršilnega sredstva, saj ne predpisuje nobenega vrstnega reda le-teh. Velja načelo proste izbire izvršilnega sredstva, ne glede na višino terjatve. Upnik tako lahko že v začetku predlaga izvršbo na nepremičnino, kljub izterjavi nesorazmerno nizke terjatve. To možnost mu daje zakonodaja, ki ne določa spodnje meje višine terjatve, nad katero bi bilo možno dovoliti izvršbo na nepremičnino ter tudi ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupec torej pridobi lastninsko pravico. Sklep velja za listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravice na kupca. Vsled dejstva, da je vpis v zemljiško knjigo v tem primeru zgolj deklaratornega značaja, je ta kljub temu potreben prav zaradi publicitete vpisov.
Posebej zanimivi postanejo primeri, kjer so vpisi v zemljiški knjigi napačni, zaradi česar pogosto pride do prenosa lastninske pravice nelastnika. Gre za primere, ko dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Če operacionaliziram, problem velikokrat nastaja pri nepremičninah, ki predstavljajo skupno premoženje zakoncev, v zemljiški knjigi pa je kot izključni lastnik vpisan zgolj eden, ali pa je nepremičnina vpisana kot solastnina. Vpisa ne odražata dejanskega stanja lastništva, kar ima lahko negativne posledice tudi v postopku izvršbe, ko se lahko nepremičnina proda. Pogosti primeri, kjer vpisi lastninske pravice ne odražajo dejanskega, so tudi prodaje s pridržkom lastninske pravice ter primeri zunajknjižnega priposestvovanja. Tukaj sodna praksa zavzema različna stališča, s predpostavko (ne)dobrovernosti kupca, proti kateremu pravi lastnik uveljavlja svojo lastninsko pravico. V obzir stališču sodne prakse je potrebno vzeti tudi dejstvo, da ima pri tovrstni prodaji pomembno vlogo interes upnika, ki zasleduje poplačilo svoje še neplačane terjatve.
Keywords: Sodna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek, javna dražba, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ugovor tretjega, skupno premoženje, solastnina, priposestvovanje, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1562; Downloads: 256
Full text (630,42 KB) |
6. Analiza učinkovitosti instituta seznama dolžnikovega premoženja in možnosti upnika v primeru terjatve s čezmejnim elementom : magistrsko deloTadeja Špolarič, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava institut seznama dolžnikovega premoženja, ki je eno izmed področij, ki je bilo z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremenjeno oziroma dopolnjeno. Sam institut je sicer svojo podobo že večkrat spremenil, saj zakonodajalec teži k temu, da bi bil urejen na način, da bi v postopku izvršbe dosegal svoj cilj, ki pa je v čim lažjem in čim hitrejšem poplačilu upnika.
V začetnem poglavju je tako predstavljen institut seznama dolžnikovega premoženja skozi novele ZIZ, z namenom predstavitve postopnega izoblikovanja instituta in njegovega spreminjanja skozi čas. V nadaljnjem poglavju je opredeljena novost, sprejeta z novelo ZIZ-L, in sicer informativni seznam dolžnikovega premoženja, sam zaključek predstavitve predmetnega instituta pa se v nadaljevanju zaključi s celovitim pregledom instituta kot takega s poudarkom na sodni praksi. V nadaljevanju je predstavljena primerjalno pravna ureditev seznama dolžnikovega premoženja, z ureditvijo v Avstriji in na Hrvaškem.
Drugi del predmetnega magistrskega dela pa je namenjen obravnavanju Uredbe o čezmejni zamrznitvi bančnih računov, s katero lahko upnik doseže zamrznitev bančnega računa v drugi državi članici, ki jo uredba zavezuje, ter tako lažje pride do poplačila njegove terjatve in do izpolnitve cilja izvršilnega postopka. Magistro delo tako prikaže nekatere rešitve in težave, ki jih prinašajo omenjene možnosti, ki so na voljo upniku.
Keywords: izvršba, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, seznam dolžnikovega premoženja, informativni seznam dolžnikovega premoženja, novela ZIZ-L, Uredba o zamrznitvi bančnih računov, transakcijski račun.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1538; Downloads: 153
Full text (694,99 KB) |
7. Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloTaja Gril, 2019, master's thesis Abstract: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila.
Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta.
V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb.
Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Keywords: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Published in DKUM: 19.06.2019; Views: 1888; Downloads: 217
Full text (1,02 MB) |
8. Postopek za izdajo predhodne odredbe z analizo sodne prakseKsenija Šalamon, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga postavlja v ospredje izvršilni postopek, bolj natančno postopek zavarovanja. Eno od sredstev zavarovanja so tudi predhodne odredbe, ki bodo v nalogi podrobneje predstavljene. Predstavila bom postopek izdaje predhodne odredbe, pogoje za izdajo in vrste predhodnih odredb.
Predhodne odredbe so ukrep sredstva zavarovanja, ki je učinkovito za upnike, saj z njimi zavarujejo svojo terjatev za primer nevarnosti, če bo uveljavitev njihove terjatve onemogočena ali otežena. Gre za sredstvo zavarovanja, ki se uveljavi na predlog upnika in je časovno omejeno. Namen ukrepov zavarovanja je, da se z njimi zagotovi možnost oprave prihodnje izvršbe, to je potem, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, ampak ta še ni izvršljiva . Predhodne odredbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki je bil do zdaj že večkrat noveliran. Ampak za institut predhodnih odredb sta pomembni samo noveli I in J. Navedeni noveli pomenili spremembo glede domnevane nevarnosti, pristojnosti in vrste predhodnih odredb. Zadnja novela, to je L, pa je dodala še eno sodbo, na podlagi katere se domneva, da je podana nevarnost. Področje predhodnih odredb lahko navežemo tudi na področje stečaja. Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, to je novela F , je uredila vprašanje, kaj pomeni uvedba stečaja na področju zavarovanja. Določila je, da se z trenutkom uvedbe stečaja ustavi postopek s predhodno odredbo in se razveljavijo vsa dejanja, ki so bila opravljena v tem postopku.
Keywords: predhodne odredbe, pogoji za predhodne odredbe, sredstva zavarovanja, izvršilni postopek, novele Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Published in DKUM: 03.08.2018; Views: 2007; Downloads: 169
Full text (838,70 KB) |
9. |
10. Razmerje med zemljiškoknjižnim in izvršilnim postopkom (ob uvedbi polne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju)Renato Vrenčur, 2010, published scientific conference contribution Abstract: Prvi resnejši poseg v cilju popolne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju predstavlja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C). Novela ZZK-1C v tej zvezi prinaša resnično polno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju. S tem se spreminjajo tudi nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka, pa tudi pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava, kot sta ukinitev zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba novih materialnopravnih pojmov v sistemu zemljiškoknjižnega prava. Prav tako se z novelo ZZK-1C odpravljajo nekatere druge nedoslednosti ZZK-1, ki sicer nimajo zveze s postopkom informatizacije, pač pa predstavljajo izboljšave obstoječega besedila zakona. Nova pravila, ki jih uvaja novela ZZK-1C, se bodo predvidoma pričela uporabljati v letu 2011.
Keywords: zemljiškoknjižno pravo, informatizacija, nepremičnine, zemljiška knjiga, e-zemljiška knjiga, izbrisna tožba, izvršilni postopek
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 1065; Downloads: 83
Full text (176,01 KB) |
