| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, master's thesis

Abstract: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Keywords: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Published: 13.11.2020; Views: 305; Downloads: 89
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Povezava med delovnim spominom in variabilnostjo srčnega utripa: sistematični pregled literature
Anita Amon, 2020, master's thesis

Abstract: Model nevralno-visceralne integracije predvideva, da so možganska področja, ki procesirajo delovno-spominske zahteve, in področja, ki nadzorujejo avtonomno živčevje, povezana v isti funkcionalni krogotok in so soodvisna. Iz tega izhaja hipoteza, da se uporaba kapacitet delovnega spomina odraža v pokazatelju aktivnosti avtonomnega sistema – variabilnosti srčnega utripa. Preverjena je bila v nekaterih empiričnih raziskavah, medtem ko so pregledi literature redki oziroma jih ni. S sistematičnim pregledom empiričnih člankov, ki so preverjali povezavo med variabilnostjo srčnega utripa in delovnim spominom, smo ugotavljali, ali med navedenima pojavoma obstaja korelacija. Pregled literature smo opravili v skladu s PRISMA priporočili za sistematične preglede literature. V končno analizo smo vključili 37 člankov, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem vključevanja. Analiza je pokazala, da avtorji konsistentno ugotavljajo nižjo variabilnost srčnega utripa med reševanjem naloge delovnega spomina v primerjavi z mirovanjem. Razen tega v uspešnosti pri nalogah delovnega spomina odnos z variabilnostjo srčnega utripa ni bil razviden, kar bi pričakovali glede na model nevralno-visceralne integracije. Korelacije z variabilnostjo srčnega utripa v mirovanju večinoma niso bile statistično pomembne.
Keywords: model nevralno-visceralne integracije, avtonomno živčevje, izvršilne funkcije
Published: 09.11.2020; Views: 166; Downloads: 58
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šole
Mojca Antolinc, 2020, master's thesis

Abstract: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Keywords: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Published: 25.09.2020; Views: 293; Downloads: 76
.pdf Full text (1,62 MB)

4.
Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslosti
Karmen Hebar, 2019, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov. Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju. V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Keywords: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Published: 09.01.2020; Views: 614; Downloads: 127
.pdf Full text (2,42 MB)

5.
Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Nastasija Mahne, 2018, master's thesis

Abstract: Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in, z njimi povezane, kognitivne funkcije. Pri ugotavljanju primanjkljajev izvršilnega funkcioniranja otrok z motnjo v duševnem razvoju so si študije enotne v tem, da imajo v primerjavi z otroki primerljive kronološke starosti otroci z motnjo v duševnem razvoju slabše izvršilne funkcije. Ko primerjamo otroke z motnjo v duševnem razvoju z otroki primerljive mentalne starosti, pa ugotovitve niso konsistentne. Morda k temu pripomore tudi dejstvo, da večina študij ne preučuje celostne slike izvršilnega funkcioniranja, ampak se študije bolj osredotočajo na posamezne izvršilne funkcije. S tega vidika smo v naši raziskavi preverjali učinke na številne izvršilne in druge kognitivne funkcije: delovni spomin, inhibicijo, preklapljanje, emocionalno kontrolo, začenjanje, načrtovanje, organiziranje materialov, preverjanje kakovosti ali napredka, pozornost, hitrost procesiranja vizualnih informacij, dolgotrajni in kratkotrajni spomin. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12x po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, 2x na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState, razrednikom pa smo razdelili vprašalnik BRIEF za učitelje, ki so ga izpolnili za vsakega učenca posebej. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri številnih merah izvršilnih funkcij pomembno izboljšala svoj rezultat s prvega na drugo testiranje. Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino pa so se pokazale pri nalogah AVLT – totalna pridobitev, AVLT IV ter Testu povezovanja – A delu. Rezultat se je zelo približal statistični pomembnosti tudi pri nalogi verbalne fluentnosti, kjer so morali udeleženci v eni minuti našteti čim več živali na črko K ter pri meri natančnosti izvedbe Testa asociativnega učenja parov (CPAL, acc). Ugotovitve torej kažejo, da je računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedljiv in učinkovit. Pri našem vzorcu so se pokazali pomembni učinki treninga na nekatera merjena področja. Smiselne bi bile torej nadaljnje študije treninga pri tej skupini otrok, da bi ugotovili, kakšen trening je zanje najbolj učinkovit. Dobro bi bilo tudi razmisliti o vključitvi tovrstnih treningov v šolsko okolje.
Keywords: računalniški kognitivni trening, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, izvršilne funkcije, spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij
Published: 22.10.2018; Views: 712; Downloads: 112
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Ali sta izgorelost in depresivnost ločeni simptomatiki: vloga kognitivnih funkcij
Nika Kastelic, 2018, master's thesis

Abstract: Izgorelost in depresija sta razširjena fenomena naše družbe s številnimi negativnimi posledicami. Pojavljajo se vprašanja, ali sta ti dve simptomatiki ločeni ali ne. Ker za izgorelost še vedno ni univerzalne definicije ali jasno določenih diagnostičnih kriterijev, se v praksi pogosto obravnava kar v sklopu depresivnih motenj. Namen pričujoče študije je bil podrobneje proučiti kognitivne funkcije pri izgorelih in depresivnih udeležencih ter ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike na področju spomina, pozornosti in izvršilnih funkcij. Na vzorcu 54 udeležencev je bilo ugotovljeno, da depresivni udeleženci v primerjavi z izgorelimi dosegajo slabše rezultate na vseh treh kognitivnih testih, pri čemer so se med depresivnimi in kontrolno skupino pokazale statistično pomembne razlike na testu spomina in pozornosti. Ugotovili smo, da so se med skupinama pokazale določene razlike, saj so izgoreli na testu pozornosti v primerjavi z drugimi skupinami delali največ napak, medtem ko so bile za depresivne udeležence na WCST značilne pogostejše perseveracije. Najslabše rezultate na kognitivnih testih so na splošno dosegli udeleženci v klinični obravnavi, zlasti klinično depresivni, ki so imeli hkrati tudi najresnejše psihopatološke simptome. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da gre za ločeni simptomatiki, a je na tem mestu zaradi omejitev raziskave za dokončne zaključke potrebno večje število študij, ki bi z longitudinalnim pristopom na številnejšem vzorcu klinično izgorelih in depresivnih ugotavljale razlike v kognitivnih funkcijah med skupinama.
Keywords: izgorelost, depresivnost, depresija, kognitivne funkcije, spomin, pozornost, izvršilne funkcije
Published: 13.07.2018; Views: 500; Downloads: 164
.pdf Full text (1,85 MB)

7.
Samoregulacija v povezavi z emocionalnim in socialnim razvojem predšolskih otrok
Julija Kukec, Biljana Stanković, 2018, master's thesis

Abstract: Dosedanje raziskave samoregulacije ter socialnega in emocionalnega razvoja kažejo na povezanost med temi pomembnimi področji. Otroci z višjo samoregulacijo so bolj kompetentni na socialnem in emocionalnem področju, kar vpliva tudi na njihov kasnejši razvoj. Uspešna samoregulacija je pomemben razvojni mejnik v otroštvu in je celo prediktor kasnejšega uspeha na številnih življenjskih področjih. Namen naše raziskave je bil na populaciji otrok starih od 4 do 6 let ugotoviti povezanost toplega (prizadevni nadzor) in hladnega (izvršilne funkcije) aspekta samoregulacije ter povezanost slednjega z emocionalno stabilnostjo in prosocialnim vedenjem. Hoteli smo ugotoviti tudi spolne razlike otrok pri prizadevnem nadzoru, razlike v prizadevnem nadzoru glede na zakonski oz. partnerski status staršev ter razlike pri ocenjevanju prizadevnega nadzora s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok iz dveh vrtcev na Hrvaškem, podatke pa smo pridobili tudi od njihovih staršev in vzgojiteljev. Prizadevni nadzor smo merili s kratko obliko Vprašalnika o vedenju otrok, izvršilne funkcije pa s Testom dimenzionalnega sortiranja kartic. Socialni razvoj otrok se je meril s Skalo za ocenjevanje prosocialnega in agresivnega vedenja, emocionalni razvoj pa z Ilustriranim projektivnim vprašalnikom emocionalne stabilnosti. Socio-demografske podatke smo pridobili z Vprašalnikom o osnovnih sociodemografskih podatkih. Rezultati korelacijske analize in analize variance so pokazali, da med prizadevnim nadzorom in izvršilnimi funkcijami obstaja statistično pomembna pozitivna korelacija, podobno kot med prizadevnim nadzorom in emocionalno stabilnostjo ter prosocialnim vedenjem in med izvršilnimi funkcijami in emocionalno stabilnostjo. Prav tako se pokazalo, da obstaja statistično pomembna razlika v prizadevnem nadzoru otrok glede na spol otrok, zakonski oz. partnerski status staršev ter med ocenjevanjem prizadevnega nadzora predšolskih otrok s strani njihovih staršev ter vzgojiteljev. Pomembne praktične implikacije naše raziskave se nanašajo na pridobivanje večjega razumevanja vloge samoregulacije pri emocionalnem in socialnem vedenju otrok, možnost spodbujanja socialnega razvoja predšolskih otrok skozi spodbujanje njihovih samoregulatornih sposobnosti in kapacitet ter potrebo pridobivanja podatkov o samoregulaciji otrok iz različnih virov.
Keywords: samoregulacija, prizadevni nadzor, izvršilne funkcije, prosocialno vedenje, emocionalna stabilnost, predšolski otroci
Published: 19.02.2018; Views: 1803; Downloads: 275
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebami
Samira Lah, 2017, master's thesis

Abstract: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)). Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Keywords: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Published: 13.12.2017; Views: 1152; Downloads: 139
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Jasna Senekovič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o izvršilnih funkcijah in učnih težavah v osnovni šoli, še posebej učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Tako smo v teoretičnem delu najprej opredelili osnovne pojme izvršilne funkcije, samoregulacija, metakognicija, učenje učenja in učne težave, posebej še primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Podrobneje smo povezali izvršilne funkcije in primanjkljaje na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika BRIEF za učitelje (Gioia, Isquith, Guy in Kenworthy, 2000) raziskovali izvršilne funkcije pri učencih s PPPU v primerjavi z vrstniki. Ob tem smo ugotavljali, na katerih področjih izvršilnih funkcij (inhibicija, menjavanje, čustvena kontrola, iniciativnost, delovni spomin, načrtovanje in organizacija, organizacija gradiv in spremljanje) imajo otroci največ težav. Pri omenjenih področjih smo kontrolirali tudi vlogo spola in starosti. Ugotovili smo, da imajo učenci s PPPU statistično pomembno večje primanjkljaje na dveh področjih: delovnem spominu in organizaciji gradiv. V ostalih kategorijah statistično pomembnih razlik ni bilo. Rezultati so pokazali tudi obstoj statistično pomembnih razlik glede na spol v inhibiciji in spremljanju. Več težav v teh dveh domenah izvršilnih funkcij imajo prav fantje. V ostalih kategorijah razlik med dekleti in fanti ni bilo. Statistično pomembnih razlik v izvršilnih funkcijah glede na starost nismo ugotovili.
Keywords: izvršilne funkcije, učne težave, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, delovni spomin, organizacija
Published: 18.08.2017; Views: 1915; Downloads: 389
.pdf Full text (1,33 MB)

10.
Anksioznost in izvršilne funkcije pri dijakih s posebnimi potrebami
Mojca Šušek, 2016, master's thesis

Abstract: Inkluzija je temeljna paradigma vključevanja otrok s posebnimi potrebami tudi na sekundarnem nivoju izobraževanja. Otroci s posebnimi potrebami se v srednješolskem izobraževanju poleg težav na posameznih področjih učenja srečujejo tudi z razvojnimi nalogami adolescentnega obdobja, ki prav njim predstavljajo še poseben izziv. Lerner (2000) navaja, da se poleg učnih težav spopadajo s težavami na kognitivnem področju, področju socialnega vedenja in emocionalne stabilnosti. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti, koliko so pri dijakih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) in njihovih vrstnikih brez odločbe o posebnih potrebah prisotne anksioznost in težave na področju izvršilnih funkcij, ki glede na raziskave (npr. Nelson in Harwood, 2011, Peklaj, 2012, Titz in Karbach, 2014) vplivajo na učno funkcioniranje otrok in mladostnikov. Rezultati so pokazali, da med skupinama dijakov s PPPU in dijakov brez odločbe o usmeritvi ni statistično značilnih razlik pri nobeni komponenti Lestvice anksioznosti. Se pa pri dijakih s PPPU splošna anksioznost in težave pri njenih komponentah (odločanje, čustva in skrbi) nekoliko bolj izražajo. Med spoloma obstajajo statistično značilne razlike, in sicer imajo dekleta anksioznost bolj izraženo kot fantje. Pri ugotavljanju razlik glede anksioznosti med dijaki 1. letnika in dijaki višjih letnikov rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik. So pa se pokazale statistično značilne razlike v anksioznosti glede na dosežene ocene pri matematiki in slovenščini, in sicer je bolj izražena pri dijakih z nižjim učnim uspehom. Med dijaki različnih izobraževalnih programov glede splošne ravni anksioznosti ni statistično značilnih razlik, se pa pri vseh spremenljivkah težave najbolj kažejo pri gimnazijcih, najmanj pa pri dijakih 3-letnih programov SPI, med katerimi je največji delež dijakov z odločbo o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami. Tudi pri merjenju komponent Lestvice izvršilnih funkcij (postavljanje ciljev, sprejemanje odločitev in načrtovanje; pozornost, iniciativnost, samospremljanje; organiziranje učnih pripomočkov; upravljanje s časom; delovni spomin; kontrola impulzov in čustev; preusmerjanje, prilagodljivost) med skupinama dijakov s PPPU in dijakov brez odločbe o usmeritvi ni statistično značilnih razlik. Med spoloma pri skupni spremenljivki izvršilne funkcije razlike niso statistično značilne, so pa fantje dosegli značilno višje rezultate (več težav) pri komponenti organiziranje šolskih potrebščin. Rezultati primerjave dijakov prvih letnikov z višjimi kažejo, da ne obstajajo statistično značilne razlike med njimi na nobeni od komponent izvršilnih funkcij. Obstajajo pa statistično značilne razlike v izvršilnih funkcijah v prid dijakom z višjimi ocenami. Pri dijakih različnih izobraževalnih programov ni razlik, so pa dijaki, ki obiskujejo program SPI v primerjavi z dijaki programov SSI in PTI bolj organizirani. Podatki kažejo na statistično značilne pozitivne povezave med obema lestvicama, Lestvico anksioznosti za učence in dijake AN-UD (Kozina, 2014) in Lestvico izvršilnih funkcij (prirejeno po Kaufman, 2010), kar pomeni, da se pri dijakih (s PPPU in brez), ki imajo pogostejše težave na področju izvršilnih funkcij, pojavlja višja raven splošne anksioznosti kot pri dijakih, katerih težave na področju izvršilnih funkcij so manj pogoste. Ugotovitve kažejo, da se otroci s posebnimi potrebami srečujejo s težavami na obeh merjenih področjih, kar bistveno vpliva na njihovo šolsko funkcioniranje. Zato bi njihovo diagnosticiranje lahko prispevalo k snovnanju preventivnih programov treningov in nudenja pomoči, ki po raziskavah (npr. Hudoklin, 2015) kažejo dobre rezultate.
Keywords: učne težave, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, anksioznost, izvršilne funkcije
Published: 26.08.2016; Views: 1431; Downloads: 223
.pdf Full text (1,66 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica