| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 182
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Izvršba na skupno premoženje zakoncev in vprašanje varstva upnikov
Anita Sever, 2020, master's thesis

Abstract: Izvršba na premoženje zakoncev je zaradi, še vedno veljavnega, zakonitega premoženjskega režima, ki določa obvezen nastanek skupnega premoženja, lahko v praksi precej problematična in zahtevna. Magistrsko delo zato obravnava za nas povsem nov institut, in sicer pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko skleneta zakonca že pred samo sklenitvijo zakonske zveze, ali kadarkoli čutita potrebo po ureditvi premoženjskega stanja, ki se bo razlikoval od zakonitega. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo tako lahko, če bosta zakonca ob njeni sklenitvi upoštevala vse zakonske določbe in se držala predvidene vsebine, bistveno olajšala sam postopek izvršbe na skupnem premoženju zakoncev. V magistrskem delu so zato izčrpno predstavljene tudi vse značilnosti tega pravnega instituta. Toda kljub temu, bo vedno, ko bo v zemljiški knjigi pravilno vpisana skupna lastnina zakoncev, izvršba na tako premoženje zakoncev nedopustna. Upniki pa bodo morali, če bodo želeli priti do poplačila svoje terjatve, vložiti tožbo za določitev dolžnikovega deleža in s tem zahtevati razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Pri tem pa bo lahko posledično prišlo tudi do posega v pravice drugega zakonca, zato je v magistrskem delu veliko pozornosti namenjeno tudi opisu samega postopka razdelitve premoženja in vprašanju varstva dolžnikovega zakonca. V praksi se problemi najpogosteje pojavijo pri izvršbi na nepremičnine. Do njih pride v primeru nepravilnih vpisov, in sicer predvsem, kadar je v zemljiško knjigo namesto skupne lastnine zakoncev, vpisana izključna lastnina le enega od zakoncev. Magistrsko delo zato rešuje vprašanje komu od obeh, torej ali upniku ali nevpisanemu zakoncu, je v takih primerih potrebno dati prednost. Pri tem pa so razčlenjene tudi možnosti in pravni instituti, ki jih ima na voljo dolžnikov zakonec, ko mu zakon priznava položaj tretjega. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tudi prednosti in slabosti ter sam razvoj relevantnih institutov. Delo pa se dotika tudi vprašanja morebitnega izigravanja upnika s strani dolžnika in njegovega zakonca. Poudarek magistrskega dela pa je predvsem na varstvu upnikov in obsežni analizi vseh možnosti, ki jih imajo, da bi lahko uspešno izterjali svojo terjatev. Pri tem so obravnavani tako instituti izvršilnega postopka kot tudi instituti obligacijskega prava. Na kratko pa je predstavljen tudi njihov razvoj in argumentiran vpliv, ki ga imajo na sam postopek izvršbe.
Keywords: premoženjski režim zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, izvršba na skupno premoženje, nedopustnost izvršbe, razdelitev skupnega premoženja, določitev dolžnikovega deleža, varstvo dolžnikovega zakonca, varstvo nevpisanega zakonca, izigravanje upnikov, varstvo upnikov, informativni seznam dolžnikovega premoženja.
Published: 18.06.2020; Views: 263; Downloads: 75
.pdf Full text (760,39 KB)

2.
Pravna ureditev izvršbe v praksi
Žan Smrekar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomsko nalogo sem raziskal Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja in ostalo strokovno literaturo, ki ureja izvršilni postopek v Sloveniji. Živimo v času, kjer je zadolževanje skoraj neizbežno, ker pa včasih dolg ne uspe biti poravnan ustrezno med strankama samima, vskoči v zadevo država. Država je praktične naloge izvršbe zaupala izvršiteljem, ki so samozaposleni in delujejo pod nadzorom Zbornice izvršiteljev Slovenije in Ministrstva za pravosodje. Slovenski Zakon o izvršbi in zavarovanju je bil večkrat noveliran, saj je bodisi varoval dolžnika in je izvršilni postopek veljal za neučinkovitega, bodisi pa privilegiral upnika ter hitrost postopka. Zato je za vse novele zakona veljalo: dva koraka naprej, eden nazaj. Zakonodajalec mora biti pozoren tako na pravice upnika kot dolžnika ter urediti zakon tako, da nobena izmed strank ne zavlačuje postopka brez razloga ter nikogaršnje človekove pravice niso kršene. Izvršba, ki temelji na verodostojni listini, ki jo prejme Centralni oddelek za verodostojno listino, je vložena elektronsko preko spletnega portala in prispeva k razbremenitvi sodišča, saj je ni potrebno vložiti pisno. Čeprav je naš zakon napisan po vzoru avstrijskega zakona o izvršbi, je še vedno opaziti razlike med zakonodajama Avstrije in Slovenije zaradi zgodovinskih in ostalih razlogov. Primerjal pa bom tudi slovenski zakon z ureditvijo izvršilnega področja v Nemčiji. V diplomskem delu sem raziskal največje razlike med državami ter kako poteka čezmejna izvršba v Evropski uniji. S pomočjo pravnih metod sem področje izvršilnega prava raziskal takšnega, kot je zapisan v zakonih, kot tudi s pomočjo strokovnih člankov pregledal, kako naj bi bil zakon v prihodnosti urejen (lat.: de lege ferenda). Na koncu dela pa sem predstavil predloge za izboljšavo in pregledal trenutno stanje v Sloveniji.
Keywords: diplomske naloge, izvršba, izvršitelj, izvršba v Nemčiji in Avstriji, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Centralni oddelek za verodostojno listino
Published: 14.04.2020; Views: 386; Downloads: 59
.pdf Full text (504,93 KB)

3.
Vloga izvršitelja v izvršilnih postopkih v Republiki Sloveniji in primerjalnopravni zgledi
Gregor Marjanović, 2019, master's thesis

Abstract: Izvršilni postopek je sodni postopek katerega cilj je s pomočjo državne prisile opraviti izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa postopkovna pravila za prisilno realizacijo upnikove terjatve na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova, določa pravila za zavarovanje terjatev ter določa delovno področje in pooblastila izvršiteljev. V primeru denarnih terjatev im upnik na voljo več izvršilnih sredstev za poplačilo denarne terjatve, a pogosto je edina možnost izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin po 83. členu ZIZ. Ker so dolžniki pogosto (pre)zadolženi, ostali upniki pa so že posegli po drugem premoženju dolžnika, upniku v želji, da bi prišel do (hitrejšega) poplačila ne ostane drugega, da poseže na premično premoženje dolžnika. Če se upnik odloči za izvršbo na premičnine gre za izvršilno sredstvo pri katerem je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe in določiti izvršitelja, ki bo poskušal doseči plačilo dolga. Področje izvršiteljev je bilo s sprejetjem ZIZ leta 1998 bistveno spremenjeno z uvedbo instituta zasebnega izvršitelja po vzoru francoske in nizozemske ureditve. Izvršitelji delujejo na podlagi podeljene koncesije s strani ministrstva za pravosodje, na podlagi izpolnjenih pogojev za opravljenje službe. Ministrstvo za pravosodje njihovo delo nadzira, kljub temu, da je opravljanje dela priznano kot svoboden, samostojen poklic. S spremembo in prenos službe izvršitelja v zasebno sfero je prišlo do razbremenitve dela sodišč tako z organizacijskega kot finančnega vidika, a praksa kaže, da se kljub temu soočajo z velikimi obremenitvami. Trenutno je v Republiki Sloveniji po podatkih Zbornice izvršiteljev Slovenije 32 izvršiteljev, ki so skupaj v letu 2018 imeli v upravljanju 117.163 izvršilnih zadev. Namen magistrske naloge je obravnava in potrditev ključne vloge izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe v primeru izterjave denarnih terjatev in pri izvrševanju sodnih odločb v družinskopravnih sporih. V ta namen se opredelijo pristojnosti izvršitelja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in pogled sodne prakse na njihovo delo. V povezavi s delom izvršitelja se predstavi nadzor nad njegovim delom, poslovanje ter odškodninska in disciplinska odgovornost. Z namenom oceniti trenutni položaj izvršiteljev v Republiki Sloveniji se primerjalnopravno predstavi sistem izvršiteljev v Združenem kraljestvu ter poda predloge za učinkovitejšo realizacijo v premičninskih izvršbah, upoštevajoč temeljne ustavne garancije.
Keywords: izvršitelj, zakon o izvršbi in zavarovanju, izvršba, rubež premičnin
Published: 24.12.2019; Views: 511; Downloads: 84
.pdf Full text (664,46 KB)

4.
Analiza učinkovitosti instituta seznama dolžnikovega premoženja in možnosti upnika v primeru terjatve s čezmejnim elementom
Tadeja Špolarič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava institut seznama dolžnikovega premoženja, ki je eno izmed področij, ki je bilo z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremenjeno oziroma dopolnjeno. Sam institut je sicer svojo podobo že večkrat spremenil, saj zakonodajalec teži k temu, da bi bil urejen na način, da bi v postopku izvršbe dosegal svoj cilj, ki pa je v čim lažjem in čim hitrejšem poplačilu upnika. V začetnem poglavju je tako predstavljen institut seznama dolžnikovega premoženja skozi novele ZIZ, z namenom predstavitve postopnega izoblikovanja instituta in njegovega spreminjanja skozi čas. V nadaljnjem poglavju je opredeljena novost, sprejeta z novelo ZIZ-L, in sicer informativni seznam dolžnikovega premoženja, sam zaključek predstavitve predmetnega instituta pa se v nadaljevanju zaključi s celovitim pregledom instituta kot takega s poudarkom na sodni praksi. V nadaljevanju je predstavljena primerjalno pravna ureditev seznama dolžnikovega premoženja, z ureditvijo v Avstriji in na Hrvaškem. Drugi del predmetnega magistrskega dela pa je namenjen obravnavanju Uredbe o čezmejni zamrznitvi bančnih računov, s katero lahko upnik doseže zamrznitev bančnega računa v drugi državi članici, ki jo uredba zavezuje, ter tako lažje pride do poplačila njegove terjatve in do izpolnitve cilja izvršilnega postopka. Magistro delo tako prikaže nekatere rešitve in težave, ki jih prinašajo omenjene možnosti, ki so na voljo upniku.
Keywords: izvršba, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, seznam dolžnikovega premoženja, informativni seznam dolžnikovega premoženja, novela ZIZ-L, Uredba o zamrznitvi bančnih računov, transakcijski račun.
Published: 19.12.2019; Views: 412; Downloads: 45
.pdf Full text (694,99 KB)

5.
Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem
Taja Gril, 2019, master's thesis

Abstract: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta. V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb. Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Keywords: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Published: 19.06.2019; Views: 584; Downloads: 87
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE
Anja Pečovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Keywords: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Published: 26.11.2018; Views: 576; Downloads: 50
.pdf Full text (978,45 KB)

7.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov kot sredstvo za poenostavljeno izterjavo čezmejnih denarnih terjatev
Sara Antić, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu je obravnavan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Gre za nov evropski institut, ki ga je v slovenski pravni red prinesla Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se je začela uporabljati 18. 1. 2017. Gre za ukrep, s pomočjo katerega lahko upniki dosežejo zamrznitev bančnih računov svojih dolžnikov v katerikoli izmed sodelujočih držav članic Evropske unije. V uvodnem poglavju so predstavljeni teoretični vidiki naloga za zamrznitev, kot jih določa Uredba (EU) št. 655/2014, in analiza Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) s poudarkom na dodanem 25. poglavju z naslovom »Čezmejna zamrznitev bančnih računov«, ki je bilo dodano, da bi omogočilo učinkovitejše izvajanje Uredbe (EU) št. 655/2014. V nadaljevanju se magistrsko delo ukvarja z ukrepi zavarovanja po prenovljeni Uredbi (EU) št. 1215/2012 in nacionalnima ukrepoma zavarovanja (začasna in predhodna odredba), pri čemer je poudarek na sodni praksi slovenskih sodišč. Zadnje poglavje je namenjeno primerjavi naloga za zamrznitev z že uveljavljenimi ukrepi zavarovanja po Uredbi (EU) št. 1215/2012 in ukrepi zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Bralec tega dela lahko spozna pomen in namen naloga za zamrznitev, njegovo uporabnost v vsakdanji praksi ter razmerje z nacionalnimi ukrepi zavarovanja in njihovo čezmejno izvršitvijo pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 655/2014.
Keywords: evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, nalog za zamrznitev, blokada bančnega računa, začasna odredba, predhodna odredba, začasni ukrepi, ukrepi zavarovanja, postopek ex parte, čezmejni primer, izvršba
Published: 20.07.2018; Views: 835; Downloads: 169
.pdf Full text (1,28 MB)

8.
Položaj dolžnika v izvršilnem postopku v luči primera Vaskrsić proti Sloveniji
Aljaž Sagadin, 2018, master's thesis

Abstract: Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Namen sodnega varstva v izvršilnem postopku je izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, ki so nastali na podlagi pravnomočne odločbe ali druge izvršljive listine. Avtor v magistrski nalogi na podlagi sodbe Vaskrsić proti Sloveniji predstavlja položaj dolžnika v izvršilnem postopku. V navedeni sodbi je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bili izvršilni ukrepi v postopku zoper Vaskrsića nesorazmerni glede na znesek dolga. Dolžnikova nepremičnina je bila kljub majhnem znesku dolga prodana na dražbi. Sicer veljavna domača zakonodaja izrecno ni nalagala izvršilnemu sodišču, da se odloči za blažje izvršilne ukrepe po uradni dolžnosti oziroma zavrne predlog upnika zaradi nesorazmernosti. Prav tako ni bil določen minimalni prag glede višine dolga, tako da se je lahko tudi majhen dolg izterjal s prodajo nepremičnine. Vendar bi morale po stališču Evropskega sodišča oblasti kljub temu skrbno in izrecno upoštevati druge primerne, vendar manj skrajne možnosti. Avtor uvodoma predstavi temeljne institute v izvršilnem postopku. Nato predstavi dejansko stanje omenjene zadeve, potek izvršilnih postopkov zoper Vaskrsića, pritožbenih postopkov, postopka pred Ustavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Nadalje opiše vpliv omenjene sodbe na obstoječi pravni red. Ob tem raziskuje pravice in dolžnosti dolžnika in upnika, ki so jih imeli na voljo v času teka postopka zoper Vaskrsića. Prav tako opisuje novosti, ki jih je prinesla novela ZIZ-L. Nazadnje še opiše postopek izvršbe in položaj dolžnika v drugih pravnih redih ter strne mnenja pravnih strokovnjakov glede predhodne in nove ureditve položaja dolžnika v izvršilnem postopku, vse v luči zadeve Vaskrsić proti Sloveniji.
Keywords: izvršilni postopek, izvršba, izvršba na nepremičnine, zadeva Vaskrsić proti Sloveniji, načelo sorazmernosti, javna dražba.
Published: 03.07.2018; Views: 739; Downloads: 233
.pdf Full text (1,15 MB)

9.
Davčna izvršba na nepremično premoženje s poudarkom na ustavnem načelu sorazmernosti
Radomir Gicić, 2016, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih je na področju Slovenije vse pogosteje prisotna plačilna nedisciplina. Upniki so na poti do poplačila svojih terjatev tako pogosto prisiljeni uporabiti skrajne ukrepe in svoje terjatve izterjati s pomočjo izvršbe oziroma sodnega postopka. Izvršba na nepremičnino je le eden izmed sredstev s katerim je mogoče poplačilo tudi dejansko doseči, vendar je smiselno, da se slednjega poslužujemo v skrajnem primeru, ko so vsi ostali postopki izkoriščeni. A tukaj se najpogosteje pojavi težava. Upnik pogosto nima na voljo vseh podatkov o dolžnikovem premoženju, zemljiška knjiga pa je javni register, v katerem lahko vsakdo dobi podatke o lastniku nepremičnine. Obupani upniki, ki na vse načine skušajo dobiti poplačilo za svojo terjatev, se tako pogosto oprimejo edine rešilne bilke, za katero menijo, da je lahko dobro orožje, s pomočjo katerega bodo dosegli poplačilo. Namreč ni ga človeka, ki se ne bi boril za svojo nepremičnino oziroma lastnino. V kolikor je dolg dokaj nizek je lahko predlog izvršbe na nepremičnino zelo učinkovito sredstvo, ki prisili dolžnika, da najde sredstva za poplačilo svojega dolga. Predmet naše obravnave je upoštevanje načela sorazmernosti in njegova smiselnost pri izvršbi na nepremičnino. Magistrska naloga je nakazala nekatere pereče probleme s kateri se srečujejo dolžniki, hkrati pa tudi problematiko izkoriščanja zakonodaje in sprenevedanja pri samem poplačilu dolga. Sodišče je tisto, ki bi moralo dejansko proučiti vsak posamezni primer in določiti, kdo je tisti, ki dejansko ni zmožen poravnati svojega batagelnega dolga in kako v slednjem primeru ukrepati, ter kdo je tisti, ki izkorišča morebitne pomanjkljivosti ali slabosti zakonodaje. Vsekakor je analiza pokazala, da bi bilo smiselno ponovno uvesti spodnji znesek dolga pri katerem bi bila mogoča izvršba na nepremičnine. S spodnjim zneskom dolga bi lahko obvarovali tudi tiste najbolj ranljive in razbremenili sodtvo primerov, ko prihaja do izvršbe na nepremičnino za pičlih nekaj deset ali sto evrov. Naša naloga kaže, da se sodstvo zaveda pomanjkljivosti in da se vso znanje in izkušnje usmerjajo v to, da lahko v prihodnje pričakujemo konkretne izboljšave, ki bodo odločilno vplivale na samo izvršbo na nepremičnine, hkrati pa bo dobilo na veljavi tudi načelo sorazmernosti.
Keywords: davek, pravo, načelo sorazmernosti, izvršba, nepremično premoženje, nepremičnina, ustavno načelo
Published: 07.03.2017; Views: 1048; Downloads: 101
.pdf Full text (1,04 MB)

10.
ČEZMEJNO ZAVAROVANJE DOLŽNIKOVIH DENARNIH SREDSTEV V EU
Eva Škrinjar, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017. V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Keywords: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Published: 10.12.2016; Views: 1468; Downloads: 210
.pdf Full text (1,52 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica