1. Ekonometrična analiza izvozne in uvozne funkcije NizozemskeJan Bartolme, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z ekonometrično analizo izvozne in uvozne funkcije Nizozemske. V okviru analize smo identificirali ključne makroekonomske dejavnike, ki vplivajo na obseg uvoza in izvoza. Uporabili smo javno dostopne četrtletne podatke od leta 2004 do 2020 in na podlagi metode najmanjših kvadratov ocenili regresijske funkcije. Rezultati so pokazali, da realni efektivni tečaj, bruto domači proizvod na prebivalca in zaposlenost statistično značilno vplivajo na uvoz, medtem ko pogoji menjave, zaposlenost in rast bruto domačega proizvoda vplivajo na izvoz. Modeli so bili preverjeni z ekonometričnimi testi, vključno z RESET testom, Breusch-Godfrey testom, testom heteroskedastičnosti (Breusch-Pagan-Godfrey, White, Glejser) in Durbin-Watson testom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko teoretično potrdimo, da sta uvoz in izvoz ključna dejavnika, ki pomembno vplivata na gospodarsko aktivnost in rast Nizozemske.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, uvoz, izvoz, Nizozemska
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 19
 Full text (5,24 MB) |
2. Ekonometrična analiza izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestvaNejc Vovko, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo pripravili modele za oceno izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. V študiji smo uporabili metodo najmanjših kvadratov za ocenjevanje vpliva različnih makroekonomskih spremenljivk na realni izvoz držav. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili realni efektivni devizni tečaj, zaposlenost, indeks industrijske proizvodnje, indeks cen proizvajalcev, neposredne tuje naložbe in realni izvoz, odložen za eno časovno obdobje. Ocenjene izvozne funkcije so bile preizkušene glede ustrezne specifikacije in stabilnosti regresijskih koeficientov. Prav tako smo preverili, ali so izpolnjene osnovne predpostavke metode najmanjših kvadratov. Rezultati študije kažejo, da realni efektivni devizni tečaji in realni izvoz preteklega obdobja statistično značilno vplivajo na realni izvoz v tekočem obdobju za vse tri preučevane države.
Keywords: ekonometrična analiza, izvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, realni izvoz
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 35
Full text (2,71 MB) |
3. Analiza dejavnikov gospodarske rasti in vloga izvoznih tokov v državah EU-15Špela Klara Mauhler, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo.
Keywords: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost.
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (2,52 MB) |
4. Povezanost izvozne in inovacijske intenzivnosti v sektorju poslovnih storitev v SlovenijiJanez Rogelj, 2023, doctoral dissertation Abstract: V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili teoretične novosti o storitvah, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami (v primerjavi z izdelki), proučili lastnosti in značilnosti storitev in mednarodne trgovine z njimi, zaradi katerih se razlikujejo od lastnosti in značilnosti dejavnosti izdelkov (dobrin, proizvodov, produktov).
V povezavi s hitrim razvojem mednarodne trgovine s storitvami smo proučili značilnosti in lastnosti inovacijskih dejavnosti pri storitvah in kaj jih loči od inovacijskih dejavnosti v proizvodnih dejavnostih. Na podlagi različnih virov in lastnega proučevanja smo sestavili seznam 13 lastnosti in značilnosti storitev, ki so v tej doktorski nalogi prvič zbrane skupaj, na enem mestu. Te lastnosti natančno določajo storitve in (mednarodno) trgovino s storitvami ter kaj jih loči od lastnosti izdelkov in (mednarodne) trgovine z njimi.
V povezavi s storitvami smo proučili elemente gibljivost kapitala, gibljivost dela (ljudi), nadnacionalna podjetja, uporabo in razvoj novih tehnologij, čezmejni pretok informacij, ki vplivajo na mednarodno trgovino s storitvami in ovire v tej trgovini.
Podali smo nekaj osnovnih statističnih podatkov o pomenu storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni trgovini. Proučili smo inovacije in inovacijske dejavnosti v storitvenih dejavnostih. Pri tem smo se v analitičnem delu strukturno omejili na poslovne storitve kot ožji del področja nefinančnih storitvenih dejavnosti, geografsko pa na območje Slovenije.
V nadaljevanju smo preučili teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu inovacijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno. V izbranem obdobju 2010-2016 smo temu dodali še teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu investicijskih dejavnosti v razvoj na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz).
V jedrnem delu disertacije smo oblikovali raziskovalni model, ki temelji na uporabi analitičnih metod, ki so jih uporabljali raziskovalci na področjih proizvodnih dejavnosti in smo jih aplicirali na področju poslovnih storitvenih dejavnosti.
Za ugotavljanje ekonomskih učinkov izvoznih dejavnosti z vidika vpliva inovacijskih dejavnosti in investicijskih aktivnosti v razvoj v sektorju dejavnosti poslovnih storitev v Sloveniji je bilo potrebno zgraditi model v dveh korakih. Zato smo predstavili klasični model rasti in razvoj modela endogene rasti, ki je predstavljal osnovo za oblikovanje našega modela. Najprej smo uporabili enostaven "probit" model, s katerim smo ugotavljali vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih inovacijskih dejavnosti (za izbrani obdobji 2002-2008 in 2010-2016) in vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih investicijskih dejavnosti (za opazovano obdobje 2010-2016).
V drugem koraku smo model posplošili in uporabili inovacijske (investicijske) dejavnosti kot endogene spremenljivke z uporabo sočasnega (simultanega) "probit" modela.
Rezultati meritev so pokazali, da so inovacijske dejavnosti v podjetjih v sektorju poslovnih storitev pomembne za uspeh na tujih trgih. Podjetja z novimi ali izboljšanimi storitvami so bolje konkurirala na tujih trgih kot neinovativna storitvena podjetja. Med letoma 2010 in 2016 so rezultati pokazali verjetnosti, da bi skoraj vsako drugo podjetje, ki je inovacijsko intenzivno, postalo tudi izvozno intenzivno. Zaradi visokega tveganja pri ocenjevanju modela pa ni bilo mogoče potrditi obratnega vpliva, da izvozne dejavnosti pozitivno vplivajo na inovacijske dejavnosti.
Rezultati meritev so potrdili domnevo, da so investicijske dejavnosti v razvoj pozitivno vplivale na večje izvozne dejavnosti v podjetjih za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016. Bolj kot so podjetja investirala v razvoj, večja je bila verjetnost, da bodo izvozniki.
Za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016 so izračuni pokazali verjetnost pozitivnega vpliva izvoznih na investicijske intenzivnosti.
Keywords: storitve, poslovne storitve, storitvene dejavnosti, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami, lastnosti in značilnosti storitev, pomen storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni menjavi s storitvami, ovire v mednarodni trgovini s storitvami, inovacije in inovacijskih dejavnosti v storitvenih dejavnostih, investicijske dejavnosti v razvoj v storitvenih dejavnostih, vplivu inovacijskih dejavnosti in investicijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno, izvoz storitev, enostaven "probit" model, sočasen (simultan) "probit" model, klasičen model rasti, razvoj modela endogene rasti, modeli inovacijskih procesov v storitvah
Published in DKUM: 04.12.2023; Views: 532; Downloads: 65
Full text (5,44 MB) |
5. ANALIZA TRGOVINSKE MENJAVE SLOVENIJE Z UKRAJINO IN RUSIJODANIJA FERLINC, 2023, undergraduate thesis Abstract: Potreba po blagovni menjavi sega daleč v zgodovino in se je skozi leta spreminjala, napredovala skupaj z industrializacijo in globalizacijo. Globalizacija je sinonim za povezovanje in odpiranje možnosti razvoja na vseh področjih delovanja in temelji na soodvisnosti sveta. Nekatere države na trgu delujejo kot posameznice, spet druge se v odvisnosti od svoje politične volje in pogojev povezujejo v integracije. Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije vstopa v mednarodno trgovanje na podlagi politike Evropske unije, z državami nečlanicami EU pa trguje na podlagi bilateralnih sporazumov in sporazumov o prosti trgovini, katerih cilj je podjetjem izboljšati dostop do svetovnih trgov.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili globalizacijo in njene učinke ter značilnosti mednarodnega trgovanja z blagom in s storitvami. Preučili smo tudi mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja za namene pridobivanja statističnih podatkov in je ključ za oblikovanje trgovinske bilance.
V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz različnih slovenskih in mednarodnih baz podatkov, zbrali podatke o mednarodni menjavi na ravni EU – med članicami EU, med državami članicami EU in državami nečlanicami, med državami članicami EU ter Rusijo, med državami članicami EU in Ukrajino, med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino, z namenom ugotovitve vpliva rusko-ukrajinske vojne na blagovno in storitveno menjavo. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 25 letih mednarodna menjava med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino na letni ravni povečala tako pri uvozu kot izvozu. Na podlagi podatkov od januarja do julija v letih 2020, 2021 in 2022 pa smo ugotovili, da sta bila v primerjalnem obdobju tako uvoz kot izvoz blaga med Slovenijo in Ukrajino (v €) najnižja v letu 2020, v letu 2021 sta se še bolj znižala, v letu 2022 pa povišala. Gledano količinsko (v kg) pa je bil izvoz blaga iz Slovenije v Ukrajino v letu 2022 najvišji, uvoz blaga iz Ukrajine v Slovenijo pa najnižji. Izmed storitev so bili za leto 2020 (v €) v mednarodnem trgovanju Slovenije z Ukrajino najbolj dobičkonosni (v €) potovanja, poslovna potovanja in prevozi. Podatki v prvih sedmih mesecih (od januarja do julija) med letoma 2020 in 2022 med Rusijo in Slovenijo kažejo, da je bila blagovna menjava v letu 2022 (v €) najvišja, količinsko gledano (v kg) se je uvoz iz Rusije v Slovenijo v enakem obdobju povečal, izvoz iz Slovenije v Rusijo pa se je v letu 2022 zmanjšal. Mednarodna menjava storitev med Slovenijo in Rusijo je bila finančno najmočnejša (v €) na področju letalskih prevozov, drugih prevozov in potovanj.
Vojna med Rusijo in Ukrajino ima vpliv tako na potrošnike kot na vlade. Za ublažitev njenih posledic so vlade primorane izvajati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, seveda pa bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vpliva vojne na svetovno gospodarstvo njen čimprejšnji konec.
Keywords: globalizacija, trgovinska menjava, izvoz, uvoz, Slovenija, Rusija, Ukrajina.
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 522; Downloads: 52
Full text (1,40 MB) |
6. Aplikacija modela gravitacije na države G7Eva Lorenčič, 2014, original scientific article Abstract: V prispevku uporabimo model gravitacije za razumevanje determinant izvoznih tokov iz držav G7 v 161 partnerskih držav. V teoretičnem delu predstavimo teoretično podlago modela in ugotovimo, da je model možno povezati z različnimi teorijami mednarodne menjave. V empiričnem delu z metodo najmanjših kvadratov testiramo deset ekonometričnih modelov. Osnovni model gravitacije, ki zunanjetrgovinske tokove pojasnjuje z BDP dveh držav in zračne razdalje med njunima glavnima mestoma, razširimo z vključitvijo petih opisnih spremenljivk, spremenljivke oddaljenosti in absolutne razlike v BDP na prebivalca, s katero testiramo veljavnost Linderjeve hipoteze nasproti veljavnosti napovedi H-O modela. Rezultati modelov so skladni z obstoječimi empiričnimi študijami in teoretičnimi napovedmi.
Keywords: mednarodna trgovina, izvoz, ekonometrija, modeli
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 588; Downloads: 0 |
7. Izboljšanje procesa natovarjanja in raztovarjanja na transportni liniji Norveška-Srbija v podjetju Silo Jeličić d.o.o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaViktor Antonijević, 2023, undergraduate thesis Abstract: Silo Jeličić je eno izmed vodilnih podjetij za silosni transport v Sloveniji. Prevaža plastične granule, kemikalije in krmo za živali. Podjetje opravlja transport po celotni zahodni Evropi in v države, ki niso članice Evropske unije, kot so: Srbija, Bosna in Hercegovina, Norveška in Švica. V diplomskem delu smo predstavili podjetje in osnove, povezane z natovarjanjem in raztovarjanjem materiala iz silosnih cistern. Opisali smo tudi postopke pranja in čiščenja silosnega rezervoarja ter opisali izvozno-uvozne posle, s katerimi se srečujejo pri transportu med dvema državama izven Evropske unije (v nadaljevanju EU). Na transportni liniji Norveška–Srbija, ki nista članici EU, se srečujejo s težavami z natančnimi časi natovarjanja in raztovarjanja, torej izpolnjevanja določenih terminov natovarjanja in raztovarjanja s strani naročnika INEOS Bamble. Rešitev so našli v sodelovanju z norveškimi in s srbskimi prevozniki. Prevoznik iz Norveške bi silosne cisterne naložil na Norveškem in jih z ladjo poslala na Dansko, podjetje Silo Jeličić bi silosne prikolice prepeljalo iz pristanišča na Danskem v podjetje v Mestinje, srbsko podjetje pa bi silo prikolice prevzelo v Mestinju in jih prepeljejo na raztovarjanje v Vršac. Tako so dosegli večjo produktivnost, to je hitrost natovarjanja in raztovarjanja, večji zaslužek pri transportu in skrajšanje tranzitnega časa.
Keywords: natovarjanje, raztovarjanje, izvoz, uvoz, silosni transport
Published in DKUM: 04.09.2023; Views: 418; Downloads: 41
Full text (2,36 MB) |
8. Konkurenčnost slovenske žagarske industrije v euDamjan Lesnjak, 2022, master's thesis Abstract: Slovenska primarna lesnopredelovalna industrija je pomemben vezni člen v gozdno lesni verigi, ki je od vsega začetka doživela številne spremembe. Proizvodi in lesni ostanki, ki jih industrija proizvede so vstopna surovina ne samo za nadaljnjo lesno industrijo, temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko itd. Učinkovito delovanje primarne lesnopredelovalne industrije ima ravno zaradi tega velik in pomemben vpliv na trajno rabo lesa in krožno gospodarstvo. Pravilna uporaba lesa omogoča dolg življenjski cikel izdelkom, ki bi se lahko ob neustrezni rabi (kot energent) prehitro zaključil. Pred 20-imi leti so se razmere v pohištveni in gradbeni industriji izredno poslabšale. Žagarska industrija je bila posledično prisiljena v boj za preživetje, zaradi česar je zaostalo vlaganje v posodabljanje tehnologije. V zadnjem obdobju lesnopredelovalna industrija napreduje, vendar še zdaleč nismo tam, kjer bi morali biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo lesnopredelovalno industrijo boljše razvito. Spodbudno je, da se zmanjšuje izvoz hlodovine in da smo pričeli hlodovino tudi uvažati. Sami ne premoremo niti enega visokozmogljivega žagarskega obrata, v katerem bi predelali 500.000 m3 hlodovine. Z združevanjem žagarskih obratov, ali z vzpostavitvijo visokozmogljivih žagarskih obratov bi kazalo oblikovati lastno prodajno verigo, vendar ne tako, da bomo nato izdelke z višjo stopnjo obdelave uvažali nazaj v Slovenijo. Vsekakor je potrebno stopnjo obdelave lesa dvigniti na višjo raven s čimer se omogočijo multiplikatorji, poveča se dodana vrednost, poveča se število zaposlenih, krepi se know-how, ki temelji za lastnem razvoju novih izdelkov. V nalogi smo analizirali stanje slovenske primarne lesne industrije z namenom ugotoviti glavne vrzeli in pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi panogami v Sloveniji. V nalogi so opredeljene glavne ugotovitve raziskave, opravljene v Sloveniji, rezultate pa smo primerjali s stanjem žagarske industrije v EU.
Keywords: gozdnatost, uvoz in izvoz hlodovine, lesnopredelovalna industrija, žagarstvo, proizvodnja žaganega lesa.
Published in DKUM: 24.06.2022; Views: 550; Downloads: 55
Full text (2,78 MB) |
9. Dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvihMaša Harkai, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so obravnavani dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih s pomočjo literature in ekonometrične analize. Pri državah smo se omejili na Hrvaško, Slovaško in Slovenijo in za njih ustvarili izvozne funkcije na osnovi ekonomske teorije, predhodnih obstoječih študij in opisanih morebitnih dejavnikov agregatnega izvoza. Analiza obsega četrtletne podatke v obdobju od leta 2000 do leta 2019. Pri Hrvaški smo oblikovali dvojno logaritemsko izvozno funkcijo s tremi pojasnjevalnimi spremenljivkami: RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic), IND_C (industrijska proizvodnja) in REER (realni efektivni devizni tečaj). Pri Slovaški in Sloveniji pa smo oblikovali linearno izvozno funkcijo, le da sta pri Slovaški le dve spremenljivki, in sicer RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic) in IND_C (industrijska proizvodnja), pri Sloveniji pa smo namesto RBDP_EU27 uporabili RBPD_NHIA (realni BDP štirih največjih trgovinskih partneric Nemčije, Hrvaške, Italije in Avstrije). S pomočjo računalniškega programa EViews 11 smo nato izbrane funkcije ocenili, pojasnili parcialne regresijske koeficiente, osnovne statistike in testirali ustreznost specifikacije. Nato smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov (normalno porazdelitev slučajne spremenljivke, neprisotnost multikolinearnosti, homoskedastičnost in neprisotnost avtokorelacije). V sklepu diplomskega dela so strnjene ugotovitve in primerjave izvoznih funkcij Hrvaške, Slovaške in Slovenije.
Keywords: izvoz, ekonometrična analiza, izvozna funkcija, Hrvaška, Slovaška, Slovenija
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1032; Downloads: 88
Full text (1,97 MB) |
10. Izvoz in izvozni dejavniki IKT podjetij v SlovenijiPika Cvikl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Podjetja opravljajo različne raziskave in analize z namenom identificiranja dejavnikov, ki bi potencialno vodili do neuspeha ali ki potencirajo uspeh. Za IKT sektor v Sloveniji ni bila narejena še nobena javno dostopna analiza notranjih dejavnikov uspešnosti izvoza, tistih, na katera podjetja lahko vplivajo in si s tem zagotovijo večjo uspešnost pri izvozu. V sklopu tega diplomskega projekta s pomočjo teorij mednarodne menjave, internacionalizacije in teorij podjetij zastavimo konceptualni okvir, znotraj katerega izbrano delitev dejavnikov empirično preverjamo na izbranem vzorcu podjetij in ugotavljamo, kateri izmed dejavnikov je najpomembnejši oziroma ima največji vpliv na uspešnost izvoza. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 105 vodij slovenskih IKT podjetij. Ti so mnenja, da so odločilen dejavnik zmogljivosti podjetja. V prihodnje pa bodo po mnenju anketiranih podjetij najpomembnejše značilnosti podjetja. Na osnovi dobljenih rezultatov smo analizirali, katere aktivnosti naj podjetja prioritizirajo, kako naj razpolagajo svoje vire ter načrtujejo strategijo. V empiričnem delu naloge smo primerjali tudi velikost izvoza IKT sektorja s celotnim izvozom. Ugotovili smo, da je v obdobju od leta 2014 do 2019 (pokrizno obdobje) delež izvoza IKT v celotnem slovenskem izvozu v povprečju znašal 1,99 %. V proučevanem obdobju je bila povprečna letna rast izvoza IKT sektorja za 0,75-odstotnih točk nižja od povprečne letne rasti celotnega slovenskega izvoza.
Keywords: izvoz, IKT sektor, notranji dejavniki, uspešnost izvoza
Published in DKUM: 18.11.2020; Views: 1038; Downloads: 83
Full text (801,85 KB) |
